Ivan Kosovel

Jugoslovanski narodni heroj in komunist Ivan Kosovel, poznan tudi pod psevdonimoma Sergente in Borodin, se je rodil 19. junija 1912 v Selu na Vipavskem v kmečko družino, in sicer očetu Ivanu in materi Mariji Rebek. Po končanem šolanju za zidarja je od leta 1929 delal v različnih jugoslovanskih krajih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori (Ljubljana, Cetinje, Slavonski Brod, Dubrovnik). Leta 1934 je postal član Komunistične partije Jugoslavije in kot aktivist deloval v sindikalnem gibanju ter organiziral več delavskih stavk. Iz Jugoslavije so ga večkrat izgnali; leta 1938 so ga oblasti zaradi svojega delovanja pregnale na Madžarsko, od tam pa v Avstrijo. Leta 1939 se je vrnil na Primorsko in v italijanski vojski začel služiti vojaški rok. Med dopustom doma se je konec leta 1941 seznanil z nekaj partizani in se odločil pridružiti NOB. Spomladi naslednje leto je zapustil vojsko, se ilegalno vrnil v Jugoslavijo in se priključil osvobodilnemu gibanju. Kmalu je postal član okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS za Vipavsko. Sedmega marca 1943 so Italijani napadli hišo, v kateri je ilegalno deloval; da ga sovražniki ne bi ujeli živega, se je tik pred italijanskim vpadom ustrelil. Leta 1951 so mu na hiši v Vrtovinu (Podgora), v kateri je umrl, postavili spominsko ploščo, dve leti kasneje, 27. novembra 1953, pa ga razglasili še za narodnega heroja Jugoslavije.

​Izobrazba

• izšolal za zidarja

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• član Komunistične partije Jugoslavije
• član okrožnega odbora OF in okrožnega komiteja KPS za Vipavsko

Viri in Literatura

• I. L., 60. obletnica smrti Ivana Kosovela – Serženta. Osmi naboj je prihranil zase, Oko: tednik za Goriško, 11/364, 2003, str. 8.
• Branko MARUŠIČ, Kosovel, Ivan (1912–1943). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015440/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (januar 2020).
• Boris MLAKAR, Ivan Kosovel, Enciklopedija Slovenije, 5, Kari–Krei, Ljubljana 1991, str. 316.
• Narodni heroji Jugoslavije, Beograd 1975, str. 386.
• Tomaž PAVŠIČ, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 7, Nova Gorica 1980, str. 157–158.
• Alenka TRATNIK, 60 let od smrti Ivana Kosovela, Primorske novice, 57/20, 2003, str. 6.

Manuela Dajnko (17. 1. 2020)

Galerija