Josip Tominc

Slikar Josip Tominc, ki je poznan tudi kot Jožef Jakob Tominc oziroma Giuseppe Tominz, se je rodil 6. julija 1790 na Gradišču nad Prvačino očetu trgovcu z železnino Ivanu in materi Marjani, rojeni Janežič. V družini je bilo 11 otrok, njegov oče pa se je po materini smrti poročil vnovič, s Katarino, rojeno Baumeister, in z njo imel še dva otroka. Osnovno šolo je obiskoval pri piaristih v Gorici in se tu od tretjega razreda naprej učil risanja. Znanje je pridobival tudi pri goriških slikarjih Karlu Kebru (1764–1810) in morebiti pri Francu Kavčiču (1755–1828). Konec marca 1809 je pripotoval v Rim, kjer je po posredovanju goriškega grofa Francesca della Torre in avstrijske nadvojvodinje Marije Ane (1770 do 1809) začel študirati slikarstvo. Učil se je pri učitelju Domenicu Contiju Bazzaniju iz Mantove in v Scuoli del Nudo na Accademii di San Luca. Leta 1814 so ga za risbo Študija apostola nagradili s srebrno medaljo. V Rimu se je Tominc leta 1816 poročil z Marijo Ricci; dve leti kasneje se jima je rodil sin Avgust, ki se je kasneje prav tako ukvarjal s slikarstvom. Po tem ko je leta 1818 obiskal Neapelj, se je vrnil v Gorico in leta 1819 kratek čas prebival na Dunaju. Med letoma 1821 in 1823 je bival v Ljubljani, kjer je razstavljal in portretiral meščane, plemiče ter udeležence ljubljanskega kongresa in slikal religiozne podobe, nato pa se vrnil v Gorico. Od 1830 do 1855 je živel v Trstu in si pridobil sloves odličnega portretista, nato na Gradišču nad Prvačino.

Tominc se je v Rimu seznanil s slogom poznega klasicizma. Odlikoval se je po spretni risbi z ostrimi potezami in jasnimi obrisi. Figure je upodabljal realistično, včasih na humoren način. Plastično oblikovane figure je slikal v hladnih barvah in svetlobi ter po slogu spominjajo na figure Jeana Augusta Dominiqua Ingresa in Vincenza Camuccinija. Nanj so vplivali tudi dunajski bidermajerski portretisti. V tehniki oljnega slikarstva je naslikal več portretov, bodisi posameznikov bodisi skupin, ki jim je včasih dodal predmete, povezane z njihovim poklicem, in jih upodobil pred ozadjem, ki je odpiralo poglede na krajino oziroma mesto, od koder so prihajali. Mojstrsko je slikal dragocena oblačila, nakit, preproge in pohištvo. Pri slikanju religioznih motivov se je opiral na grafične predloge, stare italijanske mojstre in nazarenske slikarje; pri mitoloških prizorih, ki jih je slikal redko, je posnemal druga dela (Venera in Kupido). V njegovem opusu je zgolj ena krajina, in sicer mladostna slika Pogled na Vietri, Rieti in Salernski zaliv. V slovenskem prostoru je Tominc vplival na slikarja Matevža Langusa in Mihaela Stroja. Njegove slike hranijo v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Danskem. Tominc je v sorodu z arhitektom Maksom Fabianijem in s slikarsko družino Šantel.

​Izobrazba

• osnovna šola, piaristi, Gorica (od 3. razreda naprej se je učil risanja)
• verjetno se je učil pri goriških slikarjih Karlu Kebru (1764–1810) in Frančišku Caucigu (Francu Kavčiču) (?) (1755–1828)
• študij slikarstva, Rim (učitelji: D. Conti Bazzani iz Mantove; A. Canova, V. Camuccini, B. Thorwaldsen)

Dela

• Avtoportret z bratom Francem, pred 1820
• Ženska z belim turbanom, ok. 1820
• Portret grofice Cecilije Auersperg, ok. 1820
• Portret Eleonore de Nicolai, ok. 1822
• Filippo Amodeo, 1822–1823 ali ok. 1830
• Valentino Valle s hčerko, ok. 1825
• Avtoportret ob oknu, 1826
• Tri dame iz družine Fröhlich (Rodbina Moscon), 1829
• Giuseppina Holzknecht, 1829–1830
• Giuseppe Gatteri, ok. 1829–1830
• Mož s pismom, ok. 1830
• Zakonca di Demetrio, ok. 1830
• Avtoportret (Na stranišču), 1830
• Portret družine de Brucker, ok. 1830–1832
  
• Franz Holzknecht, ok. 1830–1835
• Giuseppe Bernardino Bison, ok. 1830
• Franc Tominc, ok. 1830–1835
• Drago (Carlo) Popović, ok. 1830–1835
• Moški portret, 1830–1835
• Dr. Giovanni Gregorio Petrovich, 1830–1835
• Zaročenca, ok. 1832
• Portret družine dr. Frušiča, pred 1835
• Domenico Perissini, 1833
• Giorgio Strudthoff, 1834
• Ženska s črno tančico, ok. 1835
• Nazario Zetto, ok. 1835–1840
• Ženska s krzneno boo, 1835–1840
• Pietro Melchiorre Alimonda, 1839
• Teresa Deperis de Alimonda, 1839
• Maestro Edele, ok. 1840
• Mož s sprehajalno palico, ok. 1840
• Giusto Giuseppe Allodi, ok. 1840
• Natale Pontoni, ok. 1840
• Gospodična z vrtnico, ok. 1840
• Elena Botta, ok. 1840
• Anna Bozzini Birti, ok. 1840
• Kapitan Polić, ok. 1840
• Francesco Perissutti, ok. 1840
• Nicola (Niccolò) Botta, 1840–1843
• Gustavo Birti, 1840–1845
• Pritlikavi ostrigar, 1842
• Portret grofa Giambattista Coronini Cronberga, 1843
• Portret Petra II. Petrovića Njegoša, 1844
• Emerico Margoni, ok. 1847
• Giacomo Margoni, ok. 1847
• Portret očeta, 1848
• Gospodična s kamelijo, 1848
• Portret starca, ok. 1850–1855
• Portret starke, ok. 1850–1855
• Nikola Lazarević, ok. 1855
• Marija Lazarević, ok. 1855
• Giuseppe Maurovich, ok. 1855
• Ignazio Furlani, ok. 1856
• Isacco Luzzatti, 1859
• Zuan Parussula; Marija z Jezusom, sv. Hilarijem, Tacijanom in Karlom Boromejskim (stolnica, Gorica)
• Roženvenska Marija

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• srebrna medalja za risbo Študija apostola (1814)

Viri in Literatura

• Mirka ČUBEJ, Klavdija FIGELJ, Na Gradišču nad Prvačino slovesnost v spomin na Josipa Tominca in Gregorčiča. Umetnika velikega sveta, Primorske novice, 50/71, 1996, str. 9.
• Barbara JAKI, Meščanska slika. Slikarstvo prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2000, str. 251.
• Jožef Tominc. Fiziognomija slike, Narodna galerija Ljubljana, Ljubljana 2002.
• Klasicizem in romantika na Slovenskem, Narodna galerija Ljubljana, Ljubljana 1954, str. 33–35.
• Milček KOMELJ, Slovensko slikarstvo XIX. stoletja, Ljubljana 1999.
• Milček KOMELJ, Jožef Tominc, slikar (1790–1866): portretist kraljev in petičnežev, v: Evgen Bergant, Znameniti Slovenci, Ljubljana 2000, str. 270–271.
• Luc MENAŠE, Evropski umetnostnozgodovinski leksikon: bibliografski, biografski, ikonografski, kronološki, realni, terminološki in topografski priročnik likovne umetnosti Zahoda v 9000 geslih, Ljubljana 1971, str. 2155–6.
• Stane MIKUŽ, Slikar Josip Tominc. Ob devetdesetletnici smrti, Nova obzorja, 9, 1956, str. 660–667.
• Stane MIKUŽ, Portreti Josipa Tominca. Ob devetdesetletnici slikarjeve smrti, Obzornik, 2. knjiga, 1956, str. 1080–1086.
• Saša QUINZI, Tominc se vrača v Goriški muzej, Primorski dnevnik, 72/217, 2016, str. 10.
• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M–Ž, Ljubljana 2008, str. 1184.
• Ksenija ROZMAN, Ali je slikal Jožef Tominc v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 8, 1970, str. 223–242.
• Ksenija ROZMAN, Josip Tominc, Enciklopedija Slovenije, 13, Š–T, Ljubljana 1999, str. 280–281.
• Ksenija ROZMAN, Jožef Jakob Tominc (1790–1866). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707561/#slovenski-biografski-leksikon (29. januar 2020).
• France STELE, Slovenski slikarji, Ljubljana 1949, str. 156.
• France STELE, Slikar Josip Tominc, Goriška srečanja, 1/2, 1966, str. 37–39.
• France STELE, Slikar Jožef Tominc, v: Tominc: 1967, Museo provinciale Gorizia, Narodna galerija Ljubljana, Ljubljana 1967, str. 11–20.
• Jožef Tominc, v: The dictionary of art, 31, Tinoco to Varna (ur. Jane Turner), London 1996, str. 135.

 

• Breda SELJAK, Tominc (Tominz), Jožef Jakob (Josip, Giuseppe), si, http://www.primorci.si/osebe/tominc-(tominz)-jo%C5%BEef-jakob-(josip,-giuseppe)/868/ (31. 1. 2020)

Manuela Dajnko (11. 2. 2020)

 

Galerija