Kavarna in restavracija hotela Park sta bili prvi gostinsko-turistični objekt novo zgrajenega mesta. Gradbena dela na Cesti št. 5, kot se je tedaj imenovala Delpinova ulica, so se začela spomladi leta 1950. Delo so naposled zaupali projektantu Stanislavu Rohrmanu (1899–1973), ki je v Novo Gorico prišel z bogatimi predvojnimi izkušnjami s področja projektiranja hotelskih objektov. Pred njim sta namreč hotelski objekt načrtovala dva arhitekta: Edvard Ravnikar je izdelal načrt za večji hotel ob magistrali, Danilo Fürst pa je načrtoval manjši hotel na isti lokaciji, Cesti št. 5, a sta oba ostala neuresničena.
Gradnja kavarne in restavracije se je zaustavila že maja 1951, objekt je ostal nezavarovan do februarja 1953 in utrpel veliko škode. Do konca tega leta je bila stavba nato dograjena do strešne konstrukcije in v tej fazi, zaradi pomanjkanja denarja, ostala do leta 1955. Šele leta 1958, ko je pristojnost nad objektom z okraja prešla na Občinsko ljudsko skupščino Nova Gorica, ki je v ta namen pripravila obsežen investicijski program, so se odločili dokončati objekt in ga 7. oktobra 1959 slavnostno odprli.
Zunanjščina je bila mestoma ometana s teranovo, mestoma oblečena v kamen, dvokapne strehe so bile pokrite s korci, ravne strehe so bile lesocementne. Zasnovo notranje opreme in osvetljavo je med letoma 1955 in 1957 prispeval arhitekt Marjan Rupar. Posebnost objekta so bile betonske lamele, ki naj bi severna okna restavracije branile pred burjo in obenem tvorile zanimiv arhitektonski detajl fasade.
V času, ko sta bili odprti restavracija in kavarna, je severno od restavracije začelo rasti poslopje hotela, ki je bil načrtovan kot sestavni del kompleksa. Načrte zanj sta pripravila Stanislav Rohrman in Mara Cirman iz Slovenija projekta, podjetje SGP ga je zgradilo v letu dni. Hotel je bil z glavnima fasadama, ki ju je razčlenjeval niz pravokotnih okenskih odprtin in balkonov, obrnjen proti vzhodu in zahodu. Z restavracijo in kavarno je bil povezan z zastekljenim prostorom, ki je služil kot banketna dvorana in zajtrkovalnica. Hotelske sobe so bile skromno opremljene. Leta 1966 so kletne prostore adaptirali v nočni bar, katerega zasnovo je prispeval arhitekt Ernest Bergant (1921–1982). Hotel je bil izdelan v duhu povojnega mednarodnega načrtovanja modernih hotelskih objektov, z jasno razvidno delitvijo na razgibano pritličje z javnim programom in na nadstropja stolpaste forme z nočitvenimi kapacitetami. Zasnova celote govori jezik moderne arhitekture. Leta 1968 so dozidali nov trakt hotela z bolje opremljenimi sobami in izvedli prenovo obstoječe restavracije in kavarne. Leta 1970 so bila dokončana tudi obnovitvena dela in hotel je začel sprejemati večje ter bolj zahtevne skupine turistov.
Hotel Park je bil v naslednjih desetletjih deležen več prenov, omeniti velja prenovo notranjščine v sodobno igralnico, ki je nastala pod arhitektom Vojtehom Ravnikarjem. V zadnjem obdobju (leta 2011) je prenovo interierja ter projekt igralnice na prostem in gostinske terase opravil studio Gužič Trplan arhitekti iz Ljubljane.
Literatura:
- Alenka DI BATTISTA, Zametki novogoriškega hotela Park, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 16, 2019, str. 15–23.
- Tomaž VUGA, Projekt Nova Gorica, Nova Gorica 2018.
Klavdija Figelj (9. 4. 2020)
Hotel Park, vir: PANG, zbirka razglednic
Hotel Park, vir: Fototeka Goriškega muzeja
Hotel Park, vir: Fototeka Goriškega muzeja
