Po srednješolskem šolanju v Trstu in Ljubljani se je 1925 vpisala na žensko akademijo za prosto in uporabno umetnost na Dunaju (Frauenakademie für freie und angewandte Kunst) in ob študiju v ateljeju Eilfriede Berbalk opravila vajeništvo za tolčene zlate in srebrne predmete. Po treh letih je šolanje nadaljevala na dunajski umetno obrtni šoli (Kunstgewerbeschule des österreichieshen Museums für Kunst und Industrie) in leta 1934 diplomirala pri prof. Josefu Hoffmannu. Za izredne študijske uspehe je prejela nagrado Ludwiga Lobmeyrja za tisto leto. Šolanje je nadgradila z absolventskim tečajem zgodovinskih kostumov (1933/34) in s specialko za načrtovanje in tehnično izdelavo pri Hoffmannu, ki jo je zaključila 1936. Leta 1938 je odšla v Berlin, kjer je bila 1939 hospitantka na državni tekstilni modni šoli in delala v Deutsches Mode-Institut. Po vrnitvi v Jugoslavijo 1940 je v Beogradu načrtovala vzorce za tovarno svile v Novem Sadu, leta 1941 pa je zaradi vojne obtičala v Ljubljani in se 1942 zaposlila kot kostumografinja v Državnem gledališču. Ta poklic je po vojni opravljala še naprej, sprva v SNG v Ljubljani (do 1946), nato v SNG Maribor (1947–1955) in nazadnje v gledališču Ivana Zajca na Reki (1955–1957), kjer se je upokojila.
Pred vojno je sodelovala na številnih razstavah v tujini: leta 1933 je prejela prvo nagrado na mednarodni modni razstavi na Dunaju, mdr. je razstavljala v avstrijskem paviljonu na Triennalu v Milanu 1936, kjer je njeno kaseto za cigare odkupil italijanski kralj, v avstrijskem paviljonu na svetovni razstavi v Parizu 1937 in večkrat v Österreichieshe Museum für Kunst und Industrie (MAK).
