Ob pomikanju kazalca po freski se bodo izbrani motivi osenčili, s klikom nanje pa boste priklicali več informacij – prikazale se bodo reprodukcije primerljivih umetniških del, primerjalne fotografije, razlage motivov, ali pa povezave do vsebin, ki ponujajo globlji vpogled v upodobljene vsebine.
Prvi del freske je posvečen motivom, povezanim z uveljavitvijo slovenske pisne kulture na Primorskem. Pomembna vloga Cerkve in plemstva je skladno s položajem, ki sta ga bila deležna v povojni Jugoslaviji, le nakazana, močno pa je izpostavljen portret Primoža Trubarja (1508–1586), avtorja prvih slovenskih tiskanih knjig, ki je leta 1563 pridigal v Gorici. V kontekstu ozemeljskih zahtev in odprtih vprašanj teritorialne razdelitve, ki so bili v času nastajanja freske še zmeraj aktualni, lahko odločitev za takšno vsebino razumemo zlasti kot poudarjanje zgodovinske prisotnosti Slovencev na ozemlju Primorske.
Drugo polovico stene zavzema upodobitev Tolminskega punta (1713), zadnjega izmed velikih kmečkih uporov na slovenskem ozemlju. V času po 2. svetovni vojni je partija kmečke upore, pri katerih je poudarjala zlasti revolucionarni vidik uporništva, izpostavljala kot edine zgodovinske dogodke, ki se morejo po vztrajnosti in junaštvu ljudstva primerjati z obdobjem narodnoosvobodilne vojne, interpretacijo pa je prevzela tudi z njo tesno povezana zgodovinska stroka.
