Ob pomikanju kazalca po freski se bodo izbrani motivi osenčili, s klikom nanje pa boste priklicali več informacij – prikazale se bodo reprodukcije primerljivih umetniških del, primerjalne fotografije, razlage motivov, ali pa povezave do vsebin, ki ponujajo globlji vpogled v upodobljene vsebine.
Tako kot večji del freske tudi sklepni prizori iz niza upodobitev goriške zgodovine izpostavljajo pomen narodnoosvobodilnega boja. Pod goriškim gradom so naslikani zadnji spopadi partizanov z nemško vojsko pred koncem vojne, kot osrednji prizor pa je upodobljeno 2. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu leta 1943, z mogočnim portretom Josipa Broza – Tita za govorniškim pultom. Tito je tako izpostavljen kot zadnji (in najpomembnejši) protagonist na poti k osvoboditvi Slovencev na območju Primorske – prav na zasedanju v Jajcu je bilo namreč odločeno, da mora ozemlje pripasti Jugoslaviji.
Zaporedje zgodovinskih motivov sklepa upodobitev (partizanske) osvoboditve Gorice 1. maja 1945 in manifestacij, ki so dogodku sledile. Naslikana zgodovina Primorske se tako konča v času, ko meja med Italijo in Jugoslavijo še ni bila določena, Nova Gorica kot slovensko mesto na meji pa še ni obstajala.
