Andrej Gabršček

Publicist, politik, tiskar in založnik Andrej Gabršček se je rodil 26. novembra 1864 v Kobaridu očetu Jožefu in materi Jožefi, rojeni Muznik. Po štirih razredih ljudske šole in dvoletni pripravnici za učiteljišče, ki ju je obiskoval v rojstnem kraju, je izobraževanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru, in sicer med letoma 1879 in 1883. Kot učitelj se je najprej zaposlil v Bovcu, kasneje je poučeval še na Livku in v Kobaridu, vendar je zaradi bolezni učiteljsko službo kmalu opustil in se leta 1889 naselil v Gorici, kjer je ostal do 1915.

V slovenske liste je pisal že kot učitelj, na pobudo duhovnika in politika dr. Antona Gregorčiča pa je v Gorici začel urejevati list Soča (1889, 1892–1912, 1915), v vmesnem času Novo Sočo (1889–1892). Z Gregorčičem je sodeloval še politično, vse do 1899, ko so se sile na Goriškem polarizirale okrog liberalne stranke, katere predstavnika sta bila Gabršček in Henrik Tuma, ter klerikalne z Antonom Gregorčičem na čelu. V edini politični organizaciji na Goriškem – društvu Sloga, je deloval do 1899 in se na Goriškem uveljavil kot ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja, poleg tega, da je predsedoval Izvršnemu odboru Narodno napredne stranke (od 1907), je bil kratek čas tudi deželni poslanec (1908–09). Njegovo dejavnost na gospodarskem področju je zaznamovala ustanovitev Goriške tiskarne v Gorici (1893), pet let kasneje je tiskarno ustanovil še v Pulju. S cenovno dostopnimi, a kljub temu kakovostnimi izdajami je dosegel širok krog ljudi. Med drugim je založil in izdajal Sočo, Primorca, Adriatische Post, Knajpovca. Časopis za negovanje zdravja, znanstveno revijo Vedo (1911–1915), Slovansko knjižnico (1893–1912, 186 snopičev), Knjižnico za mladino (1895–1896, 24 snopičev), Salonsko knjižnico (1897–1911, 13 snopičev), Svetovno knjižnico (1900–1911, 11 snopičev), Talijo (1902–1910, 25 snopičev) in druge publikacije (ruska slovnica in slovar itd.). Njegova založba je bila prav tako zaslužna za prvi slovenski prevod Dostojevskega Bele noči (1895) in Shakespearovega Hamleta (1899). Ob založniški dejavnosti se je ukvarjal še s prevajanjem proznih besedil in prirejanjem gledaliških iger, v časnikih je pisal tudi o umetnosti – na primer ocene umetniških razstav, kot je bila XI. umetnostna razstava Narodne galerije iz leta 1927, na kateri so razstavljali Jakopič, Jama, Sternen in Vesel. Gabršček je bil aktiven v časnikarskih organizacijah, kjer je bil leta 1898 med ustanovitelji Slovanskega novinarskega društva v Pragi, se udeležil vseslovanskega kongresa o organizaciji slovanskega knjigotrštva v Pragi (1908) in kot podpredsednik, poročevalec in govornik nastopal tudi na drugih kongresih slovanskih časnikarjev.

Pred začetkom prve svetovne vojne so ga za nekaj mesec internirali v Gorico in druge kraje (Ptuj, Lipnica, Oberhollabrunn, Göllersdorf). Skupaj z nekaterimi pomembnejšimi goriškimi političnimi delavci so ga v maju 1914 zaprli na goriškem gradu; po tem, ko so ga novembra istega leta izpustili, je bil konec maja 1915 ponovno zaprt. Kasneje so ga konfinirali na Dunaj (1917), kjer je skrbel za reševanje begunskih vprašanj – zavzemal se je zlasti za težave goriških beguncev in sodeloval pri ustanovitvi Osrednjega odbora za obnovo Primorja in vrnitev beguncev. Prav tako je delal kot dunajski dopisnik oziroma časnikar in skrbel za slovenske študente, ki so študirali na Dunaju, z ustanovitvijo društva Slovenski krožek leta 1927 pa razvijal družabno življenje dunajskih Slovencev. Vlada SHS mu je leta 1928 podelila red sv. Save 4. stopnje, jugoslovanski senat pa mu je v znak zahvale za petdesetletno javno delovanje dodelil častno pokojnino. Leta 1933 se je vrnil v Jugoslavijo in se naselil v Ljubljani, kjer je 23. junija 1938 tudi umrl. Pokopan je na Viču. Klub starih goriških študentov mu je na rojstni hiši v Kobaridu leta 1965 odkril spominsko ploščo, slabo desetletje kasneje pa je Gabršček v Novi Gorici dobil še doprsni kip (1974).

​Izobrazba

• štirje razredi ljudske šole, Kobarid
• dvoletna pripravnica za učiteljišče, Kobarid
• učiteljišče, Koper, 1879–1883

Zaposlitev

• učitelj, Bovec, Livek, Kobarid, do 1889
• zaposlitev v lastni Goriški tiskarni, Gorica (1893), ustanovitev tiskarne, Pulj (1895)
• urednik lista Soča (1889, 1892–1912, 1915), Nova Soča (1889–1892)
• predsednik Izvršnega odbora Narodno napredne stranke (od 1907)
• deželni poslanec (1908–09)
• vodja pisarne Osrednjega odbora za obnovo Primorja in vrnitev beguncev; dopisnik oziroma časnikar; Dunaj (1917–1933)

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• Slovansko novinarsko društvo, soustanovitelj, Praga, Češka, 1898
• društvo Sloga, aktiven do 1899
• društvo Slovenski krožek, ustanovitev 1927

Dela

• Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem, 1894–1923
• Narodne pripovedke v Soških planinah, 1894
• Goriški Slovenci: narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice 1–2; 1932, 1934

Izdajal:

• Soča (izhajala dvakrat tedensko, 1900–02; od 1907 trikrat),
• Primorec (1893–94 vsakih 14 dni kot priloga Soči, 1895 samostojno, pozneje trikrat na mesec in od 1902 tednik),
• Adriatische Post (Gorica in Pulj, 1899),
• Knajpovec, časopis za negovanje zdravja (mesečnik 1904 do 1906),
• znanstvena revija Veda (1911–15),
• Slovanska knjižnica (1893–1912, 186 snopičev),
• Knjižnica za mladino (1895–96, 24 snopičev)
• Salonska knjižnica (1897–1911, 13 snopičev)
• Svetovna knjižnica (1900-1911, 11 snopičev)
• Talija (1902 do 1910, 25 snopičev)
• druge publikacije (ruska slovnica in slovar)

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• red sv. Save 4. stopnje, 1928
• častna pokojnina za petdesetletno javno delovanje, 1933

Viri in Literatura

• Andrej GABRŠČEK, Ob XI. umetnostni razstavi N. G., Življenje in svet: ilustrirana revija za poljudno znanstvo, leposlovje in javno vprašanje, 1/1, 18, 1927, str. 498–501.
• Fran GÖSTL, Spomini na Andreja Gabrščka, Življenje in svet: ilustrirana revija za poljudno znanstvo, leposlovje in javno vprašanje, 12/24, 1, 1938, str. 7.
• Branko MARUŠIČ, Z zlatimi črkami, Trst 1987, str. 102-104.
• Branko MARUŠIČ, Andrej Gabršček, Enciklopedija Slovenije, 3, Eg–Hab, Ljubljana 1989.

 

• Branko MARUŠIČ, Gabršček, Andrej (1864–1938). Primorski slovenski biografski leksikon. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi195077/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. april 2020).
• Breda SELJAK, Andrej Gabršček, si(6. april 2013), http://www.primorci.si/osebe/gabr%C5%A1%C4%8Dek-andrej/947/ (april 2020).
• Uredništvo: Gabršček, Andrej (1864–1938). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi195077/#slovenski-biografski-leksikon (22. april 2020).

Manuela Dajnko (23. 4. 2020)

Galerija