Po končani gimnaziji je v Ljubljani in Parizu študiral kemijo, vendar študija ni končal. Že v času gimnazijskih let se je spoznal s teorijo marksizma, kmalu zatem postal član SKOJ in nato KPJ in ZKJ, v katerih je zavzemal vedno višje položaje, ter postal eden najvidnejših slovenskih komunistov. Bil je eden izmed ustanoviteljev KPS, vodja OF in prvi komisar Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske. Leta 1945 je postal prvi predsednik slovenske Narodne vlade in na položaju ostal eno leto, nato pa delal sprva kot minister za industrijo vlade FLRJ in nato kot predsednik gospodarskega sveta in gospodarski strateg socialističnega samoupravljanja, obenem pa ohranjal svoj položaj znotraj KPJ in ZKJ.
Poleg političnega delovanja je že od mladih nog pisal in objavljal na temo slovenskih kulturnih problemov, še posebej v povezavi z literarnim zgodovinopisjem, prav tako pa tudi o slovenskem in jugoslovanskem revolucionarnem gibanju, tedanjih družbenopolitičnih razmerah ter se zavzemal za enotnost in združevanje slovenskega in jugoslovanskih narodov.
Izobrazba
- Gimnazija Poljane, Ljubljana, 1922–1930
- študij kemije, Ljubljana
- študij kemije, Pariz
Zaposlitev
- SKOJ, član, 1928
- KPJ, član, 1930
- Rdeči prapor (ilegalni partijski list), urednik, pisec, 1932
- Rdeči signal (ilegalni partijski list), urednik, pisec, 1932
- Književnost, urednik, 1932
- CK SKOJ, sekretar, 1935–1939
- KPS, eden izmed ustanoviteljev, 1937
- CK KPJ, član, 1940
- Osvobodilna fronta slovenskega naroda, eden izmed ustanoviteljev, vodja, 1941
- Glavno poveljstvo slovenske partizanske vojske, prvi komisar, 1941
- drugo zasedanje AVNOJ-a, vodja slovenske delegacije, Jajce, Bosna in Hercegovina, november 1943
- IO OF, politični sekretar, 1943–1946
- prvi predsednik slovenske Narodne vlade, 1945–1946
- CK KPS, politični sekretar, 1945–1946
- vlada FLRJ, minister za industrijo/gospodarstvo, 1946
- OF, podpredsednik, 1948
- FLRJ, predsednik gospodarskega sveta in gospodarski strateg socialističnega samoupravljanja
- CK KPJ, član politbiroja, 1948
- IK CK ZKJ, sekretariat, član, 1952
Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:
- SAZU, redni član, 1949–1953
Dela
- Vloga delavskega razreda in delovnega ljudstva v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju, Slovenski zbornik, 1942
- Revolucionarni razvoj slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, Delo, 1942
- Dve vojski, dva značaja in dva namena, 1944
- O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, 1945
- Referat tovariša Borisa Kidriča, predsednika prve Narodne vlade Slovenije na svečani seji Predsedstva SNOS dne 5. maja 1945, 1945
- Tri leta osvobodilne fronte (od spomladi 1941 do spomladi 1944), 1945
- Zbrano delo Borisa Kidriča, I, 1958
- Zbrano delo Borisa Kidriča, II, 1959
- Kratek oris razvoja Osvobodilne fronte in sedanja politična situacija v Sloveniji, 1959
- Zbrano delo Borisa Kidriča, III, 1962
- Jesen 1942. Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, 1963
- Zbrano delo Borisa Kidriča, IV, 1976
Nagrade, priznanja, odlikovanja
- red narodnega heroja
- red ljudske osvoboditve
- red Kutuzova II. stopnje (ZSSR)
- red republike (Madžarska)
- red ljudske svobode (Bolgarija)
- partizanski križ (Poljska)
- partizanska spomenica, 1941
- red junaka socialističnega dela
Viri in literatura
- Nenad BJELOŠ, Odlikovani Slovenci 1944–1950, Vojnozgodovinski zbornik, 8, Logatec 2002, str. 97–102.
- Boris KIDRIČ, Karakter robnonovčanih odnosa u FNRJ, Komunist, 1, 1949, str. 33–51.
- Boris KIDRIČ, Privredni problemi FNRJ, Beograd 1950.
- Boris KIDRIČ, Teze o ekonomici prelaznog razdoblja u našoj zemlji, Komunist, 6, 1950, str. 1–20.
- Jerneja MEDVED, Boris Kidrič, Celjsko-zasavski, Celjskozasavski.si – spletni biografski leksikon celjskega območja in Zasavja, http://www.celjskozasavski.si/osebe/kidri%C4%8D-boris/9/ (28. 1. 2019).
- Jože MENDINGER, Boris Kidrič, Člani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, http://www.sazu.si/clani/boris-kidric (28. 1. 2019).
- Janko PRUNK, Boris Kidrič, Ljubljana 1984.
- Spominski dom na Knežcu, Ljubljana 1978.
- Osebnosti, Ljubljana 2008.
Nika Vaupotič (21. 5. 2019)
