Darko Marušič

Darko Marušič, poznan tudi pod ilegalnima imenoma Emil Sirk in Blaž Robida, se je rodil 6. decembra 1919 v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno so z družino kot begunci živeli v Lukovici in se leta 1921 vrnili v Opatje selo. Zaradi slabih ekonomskih možnosti so se izselili v Brazilijo in se vrnili 1925. Za stalno so se leta 1931 naselili v Ljubljani, kjer je Marušič obiskoval osnovno šolo in strokovni nadaljevalni tečaj srednje tehniške šole. Izučil se je za strojnega ključavničarja. Leta 1938 se je priključil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije, čez dve leti je postal član Komunistične partije Slovenije. Bil je politično aktiven med vajensko in športno mladino. Po tem, ko je bila Kraljevina Jugoslavija okupirana, je postal član sabotažne skupine v Šiški in sekretar okrožnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije v Ljubljani. Aktivno se je vključeval v akcije ljubljanske Varnostno-obveščevalne službe. V Trstu, kamor ga je na politično delo februarja 1942 poslal Centralni komite Komunistične partije Slovenije, je organiziral odbore Osvobodilne fronte in mladinske odbore. Prav tako je ustanovil delavski krožek, ki je bil osnova razvoju italijansko-slovenskih tovarniških odborov Osvobodilne fronte. Po kapitulaciji Kraljevine Italije je postal član Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Primorsko. Po tem, ko so ga 6. oktobra 1943 imenovali za političnega komisarja Tržaške, je naslednji mesec postal pomočnik političnega komisarja Goriške divizije. Med opravljanjem kurirske naloge 17. novembra 1943 v Lokavcu je skupaj s še dvema tovarišema padel v boju z Nemci. Štirinajstega decembra 1949, ob trideseti obletnici njegovega rojstva, so ga razglasili za narodnega heroja. Marušiču so na Goriškem posvečena tri obeležja oziroma spominske plošče – 22. julija 1952 so v kraju, kjer je padel, odkrili spomenik, na njem pa bronasto ploščo z napisom; plošča, vzidana na hiši v Opatjem selu 28, je bila odkrita le dober mesec kasneje, 7. septembra 1952; 14. septembra 1958 pa so odkrili spomenik s spominsko ploščo še na Trnovem pri Gorici.

​Izobrazba

• osnovna šola, Ljubljana
• strojni ključavničar, Ljubljana
• strokovni nadaljevalni tečaj srednje tehniške šole, Ljubljana

Zaposlitev

• sekretar okrožnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije v Ljubljani
• politični komisar Tržaške (1943)
• pomočnik političnega komisarja Goriške divizije (1943)

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (1938)
• član Komunistične partije Slovenije (1940)
• član Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Primorsko
• član sabotažne skupine v Šiški

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• red narodnega heroja

Viri in Literatura

• Janko LAH, Množičen pohod. Pohodna enota »Darko Marušič« je obiskala Primorsko, Javna tribuna, 18/161, 1978, str. 12.
• Narodni heroji Jugoslavije, Beograd 1975, str. 485–486.
• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M–Ž, Ljubljana 2008, str. 675.
• Tomaž PAVŠIČ, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja, 7, Nova Gorica 1980, str. 181–182.
• Slavica PLAHUTA, Marušič, Darko. Primorski slovenski biografski leksikon, II. knjiga, Kacin–Pirjevec (ur. Martin Jevnikar), Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1982–1985, str. 377.
• Terezija TRAVEN, Darko Marušič, Enciklopedija Slovenije, 7, Marin–Nor, Ljubljana 1993, str. 13.

Manuela Dajnko (17. 1. 2020)

Galerija