Pri 16 letih je postal član mladinske organizacije jugoslovanskih komunistov (SKOJ) in pri 18 član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1929 je končal učiteljišče, vendar ni nikoli delal kot učitelj. Po letu 1932 je postal eden izmed vodij slovenskih komunistov in vse življenje deloval na političnem področju. V sklopu tega je med drugim zasnoval Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot del KPJ in dalje razvijal oziroma vodil komunistično gibanje v Sloveniji. Ves čas je aktivno sodeloval na srečanjih KPS, KPJ in CK KPJ.
Med letoma 1937 in 1941 je veliko pisal in objavljal (tudi pod psevdonimi), med drugim v Proleterju, Neodvisnosti, Večerniku, Izrazih, Književnih sveskih, Novi Ljudski pravici in Sodobnosti. Leta 1939 je izdal delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, v katerem je zagovarjal idejo, da je pri reševanju slovenskega nacionalnega vprašanja treba sodelovati z drugimi progresivnimi silami. Prav tako je menil, da morajo imeti vsi narodi, ki živijo znotraj ene države, popolno svobodo pri razvijanju vseh svojih nacionalnih lastnosti. Ta razprava je postala osnova temeljnih programskih izhodišč, ki so se v naslednjih letih uveljavljala v NOB.
Med drugo svetovno vojno je postal član OF in del vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Jugoslavijo. Bil je politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot ter eden izmed ožjih sodelavcev Josipa Broza – Tita. Po koncu vojne se je ukvarjal s priznavanjem in uveljavljanjem nove socialistične federativne države in njenih mej, razvijanjem vsebine in metod dela KPJ, LF idr. ter sodeloval pri razvoju in utrjevanju ljudske oblasti. Med letoma 1948 in 1953 je bil zunanji minister Jugoslavije. Kot eden izmed najpomembnejših teoretikov v Jugoslaviji je bil med glavnimi avtorji prve povojne ustave, prav tako je vodil oblikovanje novih ustav iz let 1953, 1963 in 1974. Načrtno se je ukvarjal z oblikovanjem povojne kmetijske politike, trgom, ekonomsko stimulacijo zaposlenih, oblikoval zamisel o komunalnem sistemu in bil med glavnimi idejnimi vodjami delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, tj. bistvenih lastnosti povojne jugoslovanske politične in gospodarske ureditve. Poleg tega je bil tudi med tvorci ideje in politike neuvrščenosti. Velik del njegovega političnega delovanja se je osredotočal na povojni položaj in razvoj Slovenije in slovenskega naroda. V sklopu tržaškega vprašanja je imel največ zaslug za priključitev večjega dela Primorske k Sloveniji.
Izobrazba
- učiteljišče, Ljubljana, 1929
- Mednarodna leninska šola, Moskva, Rusija, 1937
Zaposlitev
- SKOJ, član, 1926
- MK SKOJ za Ljubljano, član, 1928
- PK SKOJ za Slovenijo, član, 1929
- PK SKOJ, sekretar, 1930
- Književnost, soustanovitelj, 1932
- Nova knjiga (Ekonomska enota), soustanovitelj, 1933
- Ljudska pravica, soustanovitelj, 1934
- Komunistična univerza narodnih manjšin Zahoda, Mednarodna leninska šola, predaval zgodovino svetovnega delavskega gibanja in delavskega gibanja v Jugoslaviji, Moskva, Rusija, 1934–1937
- zasnoval Komunistično partijo, Slovenija, 1937
- CK KPS, član, Slovenija, 1937
- Proleter, urednik, 1937–
- Komunistična partija, Jugoslavija, 1940–1979
- Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, soustanovitelj, Ljubljana, 1941
- GŠ NOPOJ, član, 1941
- IO OF, član, 1941
- Izvršni odbor AVNOJ-a, podpredsednik, 1942
- NOB gibanje za Jugoslavijo, delal v osrednjem vodstvu, 1942
- Borba, urednik, 1942
- partizanska vlada (NKOJ), podpredsednik, 1943
- OF, podpredsednik, 1943
- FLRJ, podpredsednik vlade, 1945–1963
- Zveza borcev Jugoslavije, predsednik, 1946–1951
- FLRJ, zunanji minister, 1948–1953
- Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije, generalni sekretar, 1953–1960
- ZIS, podpredsednik, 1953–1963
- CK SKJ, sekretar, 1958–1966
- Zvezna skupščina SFRJ, predsednik, 1963–1967
- Svet federacije, član, 1963–1974
- Predsedništvo SFRJ, član, 1974–1979
- Predsedništvo CK SKJ, član, 1964–1979
- Izvršni biro predsedništva CK SKJ, član, 1969–1972
- Skupna komisija vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, predsednik, 1970–1974
- Predsedstvo SFRJ, član, 1974–1979
- Ekonomska fakulteta, redni profesor politične ekonomije socializma, Ljubljana, 1976
Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:
- Slovenska akademija znanosti in umetnosti, častni član, 1949
- SANU, redni član, 1959
- MANU, častni član, 1974
Dela
- Tone Brodar, Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje, Književnosti, 1933
- Revolucija demokracije v Španiji, Književnosti, 1934
- Ofenziva avstrijskega fašizma, Književnosti, 1934
- Tone Brodar, Fašizem, 1934
- Potovanje skozi čas, 1934
- Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (ps. Sperans), 1939
- Dve poti malih narodov jugovzhodne Evrope, 1945
- Pot nove Jugoslavije, 1946
- Govori na pariški konferenci, 1948
- O ljudski demokraciji v Jugoslaviji, 1949
- Socialistična demokracija v jugoslovanski praksi, 1955
- Problemi naše socialistične graditve I–XI, 1955–1985
- Desetletnica Organizacije združenih narodov, 1956
- O vlogi komunistov pri graditvi našega družbenega in državnega sistema, 1956
- Problemi socialistične politike na vasi, 1959
- Socializem in vojna, 1960
- Nova ustava socialistične Jugoslavije, 1962
- Beležke o naši družbeni kritiki, 1966
- Razpotja v razvoju naše socialistične družbe, 1969
- Protislovja družbene lastnine v sodobni socialistični praksi, 1972
- Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb, 1973
- Uresničevanje ustavnih načel v združenem delu, 1974
- Zgodovinske korenine neuvrščenosti, 1975
- Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1977
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- red jugoslovanske velike zvezde
- red junaka socialističnega dela, dvakrat
- red narodnega heroja
- Prešernova nagrada, 1958
- nagrada AVNOJ-a, 1968
- Univerza v Ljubljani, častni doktorat znanosti, Ljubljana, 1969
- častni član vseh občin SRS, 1970
- Univerza Džemala Bijedića, častni doktorat znanosti, Mostar, Bosna in Hercegovina, 1978
Viri in literatura
- Nenad BJELOŠ, Odlikovani Slovenci 1944–1950, Vojnozgodovinski zbornik, 8, Logatec 2002, str. 97–102.
- Edvard Kardelj: skica za monografijo, Ljubljana 1979.
- Tone FERENC, France FILIPIČ, Savin JOGAN, Kardelj, Edvard–Krištof, Enciklopedija Slovenije, 4, Hac–Kare, Ljubljana 1990, str. 412–415.
- R., Kardelj Edvard, Hrvatska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža. http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=30464
- Uredništvo, Edvard Kardelj, Encyclopædia Britannica, Chicago 2009. https://www.britannica.com/biography/Edvard-Kardelj
- Janez VIPOTNIK, Edvard Kardelj v besedi in sliki, Ljubljana 1980.
