Janez Pirnat

Janez Pirnat, sin umetnika Nikolaja Pirnata (1903–1948) in pisateljice Nade Kraigher (1911–2000), se je rodil 25. septembra 1932. Leta 1957 je diplomiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, dve leti kasneje pa pri Karlu Putrihu končal še specialko. Poleg domovine se je študijsko izpopolnjeval še v Italiji, Franciji, Švici, Belgiji, Sovjetski zvezi in na Nizozemskem, leta 1967 pa v Združenih državah Amerike. Njegov opus obsega tako malo kot spomeniško plastiko, ki jo najpogosteje ustvarja v kamnu. Od prvotne usmeritve v oblo je kasneje prešel v reliefno plastiko. Osrednja tema njegovega kiparstva je človeški lik, v okviru katerega snuje portrete, akte, glave, figuraliko in antropomorfne detajle. V grobo neobdelano površino vključi fragment s stilizirano podobo, s čimer ustvari kontrast.

Njegovo kiparstvo se napaja iz svetovne kiparske tradicije, vse do modernizma. Ustvarjal je tako cikle (Noše – kariatide, 1964; Cankar, Podobe iz sanj, 1976) kot samostojne plastike, pri katerih je rad posegel na polje mitologije (Flora in Narcis, 1972–78). Med javnimi spomeniki izstopata spomenik NOB v Prevojah pri Šentvidu, ki ga je zasnoval skupaj z arhitektom Edom Mihevcem (1965–66), in spomenik Franca Rozmana – Staneta v Ljubljani (1975–76) v sodelovanju z arhitektom Vladimirjem Bracom Mušičem. Med likovnimi tehnikami, s katerimi se ukvarja, je tudi risba oziroma ilustracija, o umetnosti pa tudi piše. Igor Brešan, hrvaški novinar in karikaturist, je Pirnatove risbe označil kot dober odsev umetnikovega razpoloženja. So nepredvidljive, nastajajo prosto, a so hkrati do določene mere vseeno nadzorovane.

Za svoja kiparska dela in ilustracije je bil večkrat tudi nagrajen ter je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Dela kot svobodni umetnik. Leta 2011 se je po smrti žene – televizijske režiserke in realizatorke Miše Pirnat – poročil vnovič s hrvaško umetnico Sandro Nejašmić, s katero živita v vasi Postira na otoku Braču.

​Izobrazba

Šola:

• delavnica Jakoba Savinška
• Akademija upodabljajočih umetnosti, Ljubljana, študij kiparstva, 1953–1957
• Akademija upodabljajočih umetnosti, Ljubljana, kiparska specialka, 1957–1959
• Institut za sociologijo in filozofijo, Ljubljana

Imena učiteljev:

• Frančišek Smerdu
• Karel Putrih

Zaposlitev

• Problemi, odgovorni urednik, dve leti
• študijsko izpopolnjevanje v Italiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in v SZ
• Fordova štipendija, Združene države Amerike, 1967
• svobodni umetnik

Dela

• cikel Noše – kariatide, 1964
• spomenik NOB, Prevoje pri Šentvidu, 1966
• Črna glava, črni marmor, 1968–78
• potret Jurija Vege, Tržaška cesta, Ljubljana, 1969
• spomenik Antonu Veluščku, Nova Gorica, 1970
• spomenik partizanskim generalom in Francu Rozmanu Stanetu, vogal Šubičeve in Slovenske ceste, z arhitektom Vladimirjem Bracom Mušičem, Ljubljana, 1975
• Narcis, makedonski marmor, 1975
• Flora, istrski kamen, 1975–87
• Fragment, črni marmor, 1977
• Biblijski motiv, dalmatinski kamen, 1978
• Kiklop, kraški kamen, 1980
• Mojzes, kraški kamen, 1982
• Dekliška glava, marmor, 1983
• Deklica, srbski marmor, 1985
• Sirena, peščenec, 1985
• Visoka pesem, jedkanica, 2002
• spomenik kulturnim delavcem, padlim v NOB, severni mestni park, Ljubljana, 2011
• spominski relief Jožetu Plečniku, Narodna in univerzitetna knjižnica, klet, Ljubljana
• spominski relief Gabrijelu Gruberju, vogal Gruberjeve palače (Arhiv Slovenije) ob Levstikovem trgu, Ljubljana
• kip Marjana Kozine, avla Slovenske filharmonije, Ljubljana
• spomenik Valentinu Staniču, Kanal
• spomenik Stanku Bloudku, Idrija
• spomenik Mariji Tereziji, Šenčur pri Kranju
• spomenik Maksu Fabianiju, Fabianijeva domačija, Kobdilj

Razstave

Samostojne razstave:

• Mala Galerija (K), Ljubljana, 1970
• Pariz, 1970
• Bruselj, 1970
• Videm, 1972
• Bruselj, 1973
• Bruselj, 1977
• Lamutov likovni salon (K), Kostanjevica na Krki, 1978
• Kiparska razstava Janeza Pirnata (K), 1978
• Istrski kamen (K), Festival Ljubljana, Ljubljana, 1979
• Bayreuth, 1980
• Janez Pirnat: skulpture (K), Galerija »Zagreb«, Zagreb, 1980
• Zurich, 1982
• Gorica, 1983
• Trst, 1984
• Galerija Šivčeva hiša (Z), Radovljica, 1988
• Roka Janeza Pirnata je segla do Šenčurja, Občina Šenčur, 2008
• Sandra Nejašmić Pirnat, Janez Pirnat Nejašmić (Z), Galerija Krka, Novo mesto, 2012
• Sanjan (K), Dolenjski muzej, Novo mesto, 2014
• Janez Potočnik (1749–1834): iz depojev Gornjesavskega muzeja Jesenice (K), Gornjesavski muzej Jesenice, 2018

Skupinske razstave:

• Razstava absolventov ljubljanske Akademije: [1949–1959] (K), Moderna galerija, Ljubljana, 1959
• Društvo slovenskih likovnih umetnikov (K), Moderna galerija, Ljubljana, 1963
• Rassegna d’arte contemporanea slovena (K), Comune di Verona, Verona, 1965
• Mir, humanost in prijateljstvo med narodi = Paix, humanisme et amitié entre les peuples (K), Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec, 1966
• Slovenski kiparji, gosti mednarodne skupine Formes Humaines ’82 (Z), Cankarjev dom, Ljubljana, 1982
• likovna prijateljevanja (K), Slovenske Konjice, 2003
• likovna prijateljevanja (K), Slovenske Konjice, 2004

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• nagrada za ilustracijo pesmi Li-Tai-Poja, Beograjski knjižni sejem, 1966
• nagrada vstaje slovenskega naroda za kiparstvo, 1979
• Župančičeva nagrada mesta Ljubljane za kiparstvo, 1984

 

Viri in Literatura

• ALU 1945–1995, Ljubljana 1995, str. 123.
• Iztok DURJAVA, Janez Pirnat, Enciklopedija Slovenije, 8, Nos–Pli, Ljubljana 1994, str. 353.
• Janez Pirnat, Loški muzej, Škofja Loka, 1969.
• Janez Pirnat, Mala galerija Ljubljana, Ljubljana 1970.
• Janez Pirnat, Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki, 1978.
• Boris JEŽ, Klešem v naravni velikosti, da se to lahko vsaj malce potipa: Janez Pirnat, kipar, Delo. Sobotna priloga, 52/276, 2010, str. 28–29.
• Miroslav PELIKAN, Janez Pirnat, akademski kipar – razgovor u povodu, Portal Zagreb, 2. 7. 2017, http://mojzagreb.info/zagreb/hrvatska/janez-pirnat-nejasmic (februar 2020).
• Pirnat, Ljubljana 1987.
• Barbara PLESTENJAK, Čutne risbe v kamnu: pogovor s kiparjem Janezom Pirnatom, Delo, 41/235, 1999, str. 8.
• Roka Janeza Pirnata je segla do Šenčurja, Šenčur 2008.

Nika Vaupotič, dopolnila Manuela Dajnko (14. 2. 2020)

Galerija