Različice imena: Saša, Brnki z Gozda
Kot prvorojenec očeta Josipa, gozdnega delavca, in matere Marije Kovšca, se je rodil na domačiji, ki se ji je reklo Pri Brnkovih in od tod tudi njegovo ime Brnki z Gozda. Oče je sprva delal v Brunnerjevi tekstilni tovarni v Ajdovščini, zato se je družina kmalu po Jožetovem rojstvu preselila v Dolgo Poljano. Ker pa je zaradi gospodarske krize v tridesetih letih tovarna propadla, je oče 1931 emigriral v Jugoslavijo, kjer je dobil delo v mariborski tekstilni tovarni. Jože je šel najprej za pastirja v Vrabče na Vipavskem, nato pa se je z družino 1932 preselil v Maribor k očetu in tudi sam dobil delo v tekstilni tovarni. Včlanil se je v sindikat in postal družbenopolitično aktiven, med drugim se je udeleževal stavk tekstilnih delavcev in se povezal z nekaterimi kasneje vodilnimi osebnostmi NOB na Primorskem. Tudi sam se je včlanil v KPJ, bil že od 1935 član SKOJ-a in kmalu zatem sekretar te organizacije za okoliš Maribor Pobrežje. Aprila 1941 ob napadu Nemcev na Jugoslavijo se je pridružil enoti mladih prostovoljcev, ki so se po prvih bojih umaknili najprej v Ljubljano in nato v Zagreb. Tu so jih aretirali ustaši in za nekaj tednov zaprli. Ko se je vrnil na svobodo, se je umaknil v Ljubljano, kamor se je že pred tem preselila njegova družina. Vsi so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje in v OF. CK KPS ga je 1941 skupaj s še nekaterimi somišljeniki poslal na Primorsko z nalogo, da tu spodbudi in organizira narodnoosvobodilno gibanje. Tja je potoval s ponarejenimi dokumenti. Poznali so ga kot tovariša Iskro, CK KPS pa mu je posredoval osebno izkaznico na ime lesnega trgovca nemške narodnosti Aleksandra Straussa (morda Schubert?) – na podlagi tega imena si je decembra 1941 nadel partizansko ime Saša. Glavnemu poveljstvu slovenske partizanske vojske v Ljubljani je redno poročal o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Decembra 1941 je skupaj s tovariši pretihotapil na Primorsko prvi ciklostilni aparat, s katerim so si pomagali pri razpošiljanju obvestil. Saša je aprila 1942 na zborovanju aktivistov OF na Sveti gori poročal o delovanju in stanju partizanskih enot na Primorskem. Glavnemu poveljstvu v Ljubljani je poročal o boju na Nanosu, ki je potekal 18. aprila 1942, ob povratku na Primorsko pa ga je spremljal Tomo Brejc, ki sta ga kot vodilnega člana pokrajinskega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja na Primorsko poslala CK KPS in glavno poveljstvo. Do julija 1942, ko je Saša ponovno odšel na glavno poveljstvo, se je zadrževal v Vipavski dolini in v Trnovskem gozdu. Iz Ljubljane pa se je vrnil z ukazom za ustanovitev partizanskega bataljona na Primorskem. Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča je bila tako ustanovljen 15. avgusta 1942 v Vodicah nad Ozeljanom. Njegov prvi komandant je postal Jože Lemut Saša, namestnik Mile Špacapan Igor, Martin Greif Rudi je postal komisar in njegov namestnik Anton Leban Mitja. Bataljon so sestavljali borci Spodnjevipavske in Zgornjevipavske čete, Tolminske čete, Brkinske čete in Kraškega minerskega voda. Ime bataljona je predlagal Janko Premrl Vojko. V bataljonu so se urili člani partizanskih enot, ki so kasneje nastajale na Primorskem. Po vojni so 12 borcev bataljona razglasili za narodne heroje, 1997 je bataljon prejel Zlati častni znak Republike Slovenije, ob 60-letnici njegove ustanovitve pa je o njem 2002 izšla knjiga. 17. avgusta 1941 je bilo v Kromberku posvetovanje pokrajinskega vodstva, na katerem so poročali tudi o ustanovitvi bataljona. Zvečer istega dne se je Saša z Brejcem vračal v Solkan. Na polju pred Solkanom naj bi partizana presenetila poljskega čuvaja, ki je ob tem streljal in smrtno zadel Sašo. Na kraju njegove smrti je bil pet let kasneje odkrit spomenik, doprsni kip Lemuta, delo kiparja Negovana Nemca, pa od 1986 stoji na Aleji slavnih v Novi Gorici.
Literatura:
- Ciril, ZUPANC, Jože Lemut ‒ Saša. Goriški letnik, 1974, str. 140–142.
- Ciril, ZUPANC, O smrti Jožeta Lemuta ‒ Saše. Goriški letnik, 1974, str. 133–136.
- Jože HOČEVAR, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča. Primorski partizani 1941‒1942, Nova Gorica, Koper: Skupnost borcev 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, Koper 2002.
- Branko MARUŠIČ, Lemut Jože, v: Primorski slovenski biografski leksikon, II. knjiga (ur. Martin Jevnikar), Gorica 1982−1985, str. 272−273.
- Tone FERENC, Gregorčičev partizanski bataljon, v: Enciklopedija Slovenije, 3. zvezek (ur. Alenka Dermastia), Ljubljana 1989, str. 383−384.
- Pavla JARC, Javni spomeniki in skulpture v mestu, v: »Na začetku je bila črta«. 70 let likovne ustvarjalnosti v mestu (ur. Katarina Brešan et al.), Nova Gorica 2017, str. 125.
- Franka KOREN, Lemut, Jože ‒ Saša, si, http://www.primorci.si/osebe/lemut-jo%C5%BEe-sa%C5%A1a-/1857/ (24. julij 2020)
Barbara Vodopivec, avgust 2020
