Lucijan Bratuš

Po končani Šoli za oblikovanje v Ljubljani se je 1967 vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je 1971 diplomiral na Oddelku za slikarstvo, 1973 pa končal še grafično specialko. Od 1974 do 1995 je imel status samostojnega kulturnega delavca. Leta 1987 se je zaposlil na ALUO, kjer je na Oddelku za oblikovanje predaval kaligrafijo in tipografijo, sprva kot zunanji sodelavec, od 1995 pa kot redno zaposleni. Leta 2001 je bil imenovan za izrednega profesorja za vizualne komunikacije, 2007 pa izvoljen za rednega profesorja. Od upokojitve 2015 deluje na ALUO kot zunanji sodelavec. Kot gostujoči profesor je predaval na akademijah v Cluju, Skopju, Krakovu, Zagrebu. Od 1997 za študente organizira mednarodno tipografsko delavnico Tipo Brda. Lucijan Bratuš se ukvarja s slikarstvom, risbo, grafiko, grafičnim oblikovanjem, tipografijo, kaligrafijo in fotografijo. Njegova dela zaznamuje eksistencialno naglašena motivika, skozi katero skuša predstaviti človekovo bolečino bivanja in njegova vsakodnevna občutja, kot je na primer tesnoba, ter razbolenost sodobnega sveta. Tem negativnim občutkom nasprotuje z uporabo močnih, vitalnih barv in na tak način vzpostavlja idejo dobrega oziroma življenjske moči, ki premaga slabo.

Za njegova slikarska dela je značilna stroga kompozicija, sestavljena iz križnega preseka vertikale in horizontale, nevtralnega ali abstrahiranega ozadja in figuralnega motiva, največkrat ženskega akta ali torza, ki je postavljen v ospredje, v samo središče. Izstopa nasprotje med strogo kompozicijo in dinamičnimi potezami telesa, prav tako se pojavlja kontrast med ploskovitostjo ozadja in slikovitostjo prvega plana. Sprva je uporabljal topel kolorit za figuraliko in hladne tone, kot sta modra in zelena, za krajine, nato je v drugi polovici 70. let 20. stoletja uvedel spremembe v barvni lestvici – od hladnih barv je začel prehajati k močnim, toplim, intenzivnim barvnim tonom, ki povečujejo občutek ekspresivnosti. Z uporabo bolj močnih barv so se te začele osamosvajati, prehajati v ospredje in dobivati avtonomno vlogo. V njegovem slikarskem opusu prevladujeta ekspresivna figuralika in fantastična, abstraktna krajina, v katerih je mogoče zaslediti vpliv Marija Preglja in Francisa Bacona. Vrhunec njegovega opusa predstavljajo slike iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja. Med pomembnejša slikarska dela v javnem prostoru spadajo oltarna slika Kristusa Kralja s simboli evangelistov in križev pot v semeniški kapeli v Vipavi (1979–80, akril na platno) ter freska v stolnici v Beogradu (1988, skupaj z Lojzetom Čemažarjem). Njegovo slikarsko delo ni kontinuirano, temveč je nastajalo s prekinitvami, v času katerih se je ukvarjal predvsem z grafiko in tipologijo.

Bratušev grafični opus sestavljajo litografije, lesorezi in sitotiski, pri katerih je v ospredju figuralika. Za njegove grafike je značilno, da jih odlikuje ekspresivna risba, ki se ponekod zelo približa kaligrafiji.

Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi z oblikovanjem. Oblikoval je več kot 250 knjig in katalogov ter sodeloval pri bibliofilskih izdajah faksimilov, na primer pri Brižinskih spomenikih, Bibliji Jurija Dalmatina, Stiškem rokopisu, Evangeliju svetega Matevža, Hišni postili in Katekizmu Primoža Trubarja, Poezijah Simona Gregorčiča in Sonetnem vencu Franceta Prešerna. Poleg tega je avtor črkovnih sistemov (Dalmatin, Fonet Mura, Zodiak, Makalonca, Pyrhan, Kanela idr.), znakov, grbov, logotipov in razstav, ukvarja pa se tudi s kaligrafijo.

Od leta 1970 je sodeloval na več kot 65 samostojnih in več kot 170 skupinskih razstavah doma in v tujini, imel je tudi dve pregledni razstavi svojega dela (Telo pokrajine, Pokrajina telesa), prav tako se je udeležil številnih likovnih kolonij in simpozijev. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.

​Izobrazba

Šola:

• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, Oddelek za slikarstvo, 1967‒1971
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, grafična specialka, 1971‒1973

Imena učiteljev:

• Nikolaj Omersa
• Maksim Sedej
• Marjan Pogačnik

Zaposlitev

• status samostojnega kulturnega delavca, Ljubljana, 1974–1995
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, predaval kaligrafijo in tipografijo (1987‒1991 zunanji sodelavec, 1991‒1995 docent, 1995‒ redno zaposlen)
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, profesor za vizualne komunikacije (2001‒2007 izredni profesor, 2007‒2015 redni profesor)
• Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana, zunanji sodelavec (2015‒)

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske
• član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov

Dela

• Pot latinice skozi čas in prostor, Manu scriptum: razvoj latinice v zrcalu rokopisa in besede, Ljubljana, 1990, s. p.
• Pisna podoba Stiškega rokopisa, Stiški rokopis: študije, Ljubljana, 1992, 63–75.
• Pisave zgodovinskih virov, Dokumenti slovenstva, Ljubljana, 1994, 13–18.
• Tisk in tipografija v Dalmatinovi Bibliji, Spremna publikacija ob izidu bibliofilskega faksimila Dalmatinove Biblije, Ljubljana, 1994, 15–21.
• Pisava v obdobju gotike, Gotika v Sloveniji: nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine, Ljubljana, 1995, 52–55.
• Črke v slovenskih rokopisih in tiskih od Brižinskih spomenikov do danes, Dajnkov zbornik: referati s simpozija v Črešnjevcih, Maribor, 1998, 351–372.
• Kaligrafija, umetnost lepopisa, Atelje, 1999, 8, 40‒47.

Likovna dela

• cikel Bežeči pejsaži, lesorez, 1971
• cikel Mrtvi čas – Dvanajst ur, litografija, 1973
• Razhajanje, tempera na platno, 1976
• Pričakovanje, tempera na platno, 1976
• Slutnja, tempera na platno, 1976
• Jutro, tempera na platno, 1979
• cikel Ujeti mir, litografija, 1988
• Preobrazba, olje na platno, Pilonova galerija, Ajdovščina, 1988
• Razpetost, litografija, 1988
• cikel Demon noči, barvni sitotisk, 1992

Razstave

Samostojne razstave:

• Galerija v mestni hiši, Kranj, 1970
• Pilonova galerija (K), Ajdovščina, 1976
• Bratuš (K), Galleria d’Arte La Bottega, Gorizia, Italija, 1977
• Lucijan Bratuš, razstava slik in risb (Z), Galerija Labirint, Ljubljana, 1978
• Mala galerija (K), Ljubljana, 1979
• Franc Černigoj (Pesmi), Lucijan Bratuš (Grafike) (Z), Galerija v Prešernovi hiši, Kranj, 1980
• Pilonova galerija (K), Ajdovščina, 1985
• Kreativni atelje Klavdija Tutte, Nova Gorica, 1991
• Lucijan Bratuš. V začetku je bila beseda / izbor (K), Galerija kulturnega centra Skopje, Makedonija, 1999
• Lucijan Bratuš. Listi iz skicirk, akvareli, kaligrafija (K), Pilonova galerija, Ajdovščina, 2009
• Franc Golob, Danilo Jejčič, Lucijan Bratuš, Galerija Milotić, Pulj, Hrvaška, 2014
• Galerija Akademije likovnih umetnosti, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, 2015
• razstava Križev pot po piranskih cerkvah: LUCIJAN BRATUŠ, Piran, piranske cerkve, 2019
• LUCIJAN BRATUŠ. Telo pokrajine. Izbor slikarskih del 1970‒2019, Galerija sv. Barbare, Idrija, 2019
• LUCIJAN BRATUŠ. Pokrajina telesa. Izbor slikarskih del 1970‒2019, Lokarjeva galerija, Idrija, 2019

Skupinske razstave:

• Lesorez na Slovenskem (K), Slovenj Gradec, 1970
• Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (K), Ljubljana, 1979
• Ilustracija, tipografija, pisava, Subotica, Srbija, 1982
• 5. evropski bienale grafike, Heidelberg, Nemčija, 1988
• 20. mednarodni grafični bienale (K), Ljubljana, 1993
• Razstava sodobne slovenske grafike (K), Singen, Nemčija, 1995
• Akt na Slovenskem I: slikarstvo/Corpus delakti, Ljubljana, 1999
• 17. bienale industrijskega oblikovanja, Ljubljana, 2000
• Odtisi s kamna. Litografija v Sloveniji po letu 1950 (Z), Ljubljana, 2001
• Privlačnost matrice. Lesorez v Sloveniji v 20. stoletju (K, Z), Ljubljana, 2006
• En font terrible. Deset delavnic Tipo Brda, Ljubljana, 2006
• Zakladnica slovenske grafike 1955‒2005 (K), Skopje, Makedonija, 2006
• Risba na Slovenskem II. 1940–2009 (K), Ljubljana, Maribor, 2009
• Zakladi slovenske grafike 1955–2005. Zbirka Slovenske akademije znanosti in umetnosti (K), Ljubljana, 2011

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• Prešernova nagrada ALU za grafiko, Ljubljana, 1969
• nagrada na razstavi IV. likovne kolonije mladih, Ivanjica, Srbija, 1971
• nagrada mesta Ruda Śląska ob razstavi likovne kolonije v Katovicah, Katovice, Poljska, 1975
• prva nagrada na 11. ex-temporu, Piran, 1976
• nagrada Zlata ptica, Ljubljana, 1977
• III. nagrada na I. ex-temporu, Marezige, 1981
• velika nagrada za kaligrafijo, Subotica, Srbija, 1982
• prva nagrada za grafiko, Subotica, Srbija, 1991
• prva nagrada na slikarskem ex-temporu, Šmartno v Goriških Brdih, 1993
• nagrada na knjižnem sejmu za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji Bibliofilska izdaja za Brižinske spomenike, Ljubljana, 1993
• diploma za kolekcijo, Ex libris, Ljubljana, Škofja Loka, 2000
• častna pohvala na 17. bienalu industrijskega oblikovanja, Ljubljana, 2000
• priznanje odličnosti na I. bienalu vidnih sporočil, Ljubljana, 2003
• priznanje odličnosti in priznanje mentorju na 2. bienalu vidnih sporočil, Ljubljana, 2005
• priznanje na razstavi Piši ćirilicom, Beograd, Srbija, 2006
• prva nagrada na razstavi akvarela Mini castra v Ajdovščini, Ajdovščina, 2016

 

Viri in Literatura

• ALU 1945–1995, Ljubljana 1995.
• Lucijan Bratuš: razstava litografij, Kostanjevica na Krki 1973 (predgovor Aleksander Bassin).
• Lucijan Bratuš: razstava slik in grafik, Ajdovščina-Nova Gorica-Piran 1976 (predgovor Brane Kovič).
• Lucijan Bratuš, Mala galerija, Ljubljana 1979 (predgovor Brane Kovič).
• Lucijan Bratuš: slike, risbe, Ljubljana 1985 (predgovor Brane Kovič).
• Lucijan Bratuš, Osebnosti, Ljubljana 2008, str. 100.
• Lucijan Bratuš: listi iz skicirk, akvareli, kaligrafija, Ajdovščina 2009 (predgovor Gorazd Kocijančič, Jožef Muhovič).
• Breda ILICH KLANČNIK, Bratuš Lucijan, Allgemeines Künstkerlexikon, 13, München-Leipzig, 1996, str. 677.
• Janez MESESNEL, Bratuševi demoni: vselej s pravo mero, Delo, 35/126, 1993, str. 11.
• Andreja RAKOVEC, Bratuš, Lucijan (1949–), Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003020/#novi-slovenski-biografski-leksikon (oktober 2019).
• Alenka TRATNIK, 70 slik za 70 let življenja, Primorske novice, 14. 5. 2019, https://www.primorske.si/kultura/70-slik-za-70-let-zivljenja (oktober 2019).

• Lucijan Bratuš, Umetniki, MG+MSUM Raz_Ume, http://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=257 (oktober 2019).
• A. J., Pol stoletja ekspresivne figuralike Lucijana Bratuša se predstavi, MMC RTV Slovenija, 10. 5. 2019, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/pol-stoletja-ekspresivne-figuralike-lucijana-bratusa-se-predstavi/487721 (oktober 2019).

Nika Vaupotič (19. 12. 2019)

 

Galerija