Milena Braniselj

Kiparka Milena Braniselj se je rodila 12. avgusta 1951 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Cerknici, se je leta 1966 v Ljubljani vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje, ki jo je zaključila 1970. Cerkniška tovarna Industrija pohištva Brest ji je ponudila štipendijo, zato se je po srednji šoli za eno leto zaposlila v njenem oblikovalnem oddelku, nato pa se na RTV Slovenija usposobila za delo filmske montažerke. Pot jo je leta 1971 vodila v Anglijo, kjer se je preživljala kot au pair, zraven dela pa obiskovala še tečaj angleškega jezika, prav tako pa tudi tečaj kiparstva na College of Art v Bromleyu. Ko se je vrnila domov, je leta 1972 vpisala študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer sta jo med drugim učila prof. Drago Tršar in prof. Slavko Tihec, in ga leta 1977 zaključila z diplomo. Po diplomi se je za kratek čas kot scenografka zaposlila v delavnicah Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, leta 1979 pa pri prof. Tihcu končala še kiparski specialistični študij. Restavratorsko specialko, ki jo je obiskovala v študijskem letu 1980/81, je po enem semestru prekinila. Zaposlila se je na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, kjer je poučevala med letoma 1981 in 1983, in nato, do 1987, še na oddelku za kiparstvo v Pionirskem domu v Ljubljani. Od leta 1987 pa vse do upokojitve 2007 je imela status samostojne umetnice.

Proti koncu študija je začela vse bolj stilizirati človeško figuro; ko ji je odvzela vse nebistvene oblike, je ostalo jajce kot popolna forma z energijo v notranjosti, ki ji je odprlo novo polje raziskovanja. Začela je preučevati gibanje v kiparstvu – kinetiko in se pri tem osredotočala na različne vire gibalnih energij (zemeljski magnetizem, elektrika, energija zračnih tokov, energija človekovega dotika, laserski žarki, tekoči kristali). Rezultati teh raziskovanj so bili t. i. mobili – mobilne skulpture, ki so, poleg tega, da so umetniški izdelki, tudi zahtevne raziskovalne kreacije, katerih glavna funkcija je gibanje. Mobili, ki so tako majhnih kot velikih dimenzij, so po navadi sestavljeni iz dveh delov – iz statičnega, ki daje oporo, in gibljivega. Od gibanja sta odvisna tako oblika kot izbira materiala. Izdelovala jih je v elegantnih in izčiščenih oblikah ter uporabljala kovino (železo, nerjaveče jeklo, bron) ali gotove industrijske izdelke (ležaje, elektromotorje ipd.). V devetdesetih letih je umetnico začel zanimati svet starih poganskih verovanj, pritegnil jo je mističen svet kraških pojavov in izročilo iz okolice Cerkniškega jezera. Na prelomu stoletja se je ponovno vrnila k naravi, ki ji predstavlja večni vir navdiha in ima temeljni vpliv na njeno delo; še posebej notranjska narava s kraškimi pojavi: vode, jame, burja, gozdovi. Izdelala je tudi nekaj javnih spomenikov, pri čemer je bila zaradi želja naročnikov omejena, zato je takšna figuralna plastika zasnovana realistično (kip Martina Krpana s kobilico, kip Maksima Gasparija).

Milena Braniselj živi in ustvarja v Cerknici. Med vsemi umetniki na Slovenskem najdosledneje raziskuje in ustvarja na področju mobilne kinetične skulpture. Simbioza znanosti in umetnosti se kaže v številnih kiparskih izdelkih, ki so postavljeni tako doma kot v tujini. Poleg mobilov izdeluje tudi figuralno plastiko in reliefe ter se ukvarja z medaljerstvom, oblikovanjem, risbo in grafiko. Doslej se je na domačih in tujih tleh predstavila na več kot 50 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstavah.

 

 

​Izobrazba

• osnovna šola, Cerknica
• Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje, Ljubljana, 1966–1970
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, študij kiparstva, 1972–1977
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, specialistični študij kiparstva (končala 1979 pri prof. Slavku Tihcu)
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, specialistični študij za restavratorstvo, 1980/81

Zaposlitev

• oblikovalski oddelek, tovarna Industrija pohištva Brest, Cerknica, 1970
• scenografka, Slovensko narodno gledališče, Ljubljana, 1977
• Srednja vzgojiteljska šola, pedagoginja, Ljubljana, 1981–1983
• Pionirski dom, oddelek za kiparstvo, pedagoginja, Ljubljana, 1983–1987
• status samostojne umetnice, 1987–2007

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• pobudnica in soustanoviteljica Društva notranjskih kulturnikov Krpan in Galerije Krpan, Cerknica
• ustanovna članica Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Equrna, Ljubljana

Dela

• Nihajoča palica, 1976
• parkovna postavitev, Učni šolski center RSNZ Tacen, 1976
• stenski mobil, stalna zbirka mladih slovenskih likovnih umetnikov, Moderna galerija, 1979
• Kinetični objekt na dotik, 1979
• palica Titove štafete, 1979
• mobil na veter, Forma viva, Ravne na Koroškem, 1980
• Šahovnica, 1980
• Kinetični objekt, 1980
• mobil na veter, park železarne, Sisak, 1981
• mobil, Forma viva, Ravne na Koroškem 1981
• gibljiva šahovnica, Ravne na Koroškem, 1982
• gibljiva skulptura Ravnotežje, Inles Ribnica, 1984 (odstranjena)
• gibljiva skulptura Ravnotežje pravokotnikov, pred vhodom v podjetje Riko, Ribnica, 1985 (odstranjena)
• mobil na veter, Lokve, Hrvaška, 1986
• mobil na veter, Podskrajnik, Cerknica, 1987
• obeležje prve gozdarske šole na Slovenskem, Snežnik, 1989
• Astralni krog, 1995
• reliefni portret Jurija Vege, Dolsko, 1996
• 18 figur razstavnih muzejskih lutk, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1996
• mobil na veter, Sinji Vrh, 1996
• Ivan Cankar, spominski novec, Vrhnika, 1996
• reliefni portret Vesne Berce, galerijski prostor, Snežnik, 1997
• reliefni portret Janka Kersnika, Lukovica, 1997
• portret dr. Jožeta Debevca, Begunje pri Cerknici, 1998
• 4 figure razstavnih muzejskih lutk, muzej Petrola, Bistra, 1999
• Vstali Kristus, mrliška vežica, Lukovica, 1999
• mobil na veter, Črnomelj, 1999
• mobil, BTC, Ljubljana, 2001
• mobil na veter, Dolenjske Toplice, 2001
• reliefni portret dr. Iva Laha, fasada rojstne hiše, Štrukljeva vas, Cerknica, 2004
• reliefni portret dr. Božidarja Lavriča, Zdravstveni dom, Cerknica, 2004
• fontana, Grahovo, Cerknica, 2006
• bronasti kip Martina Krpana s kobilico, pred kulturnim domom, Cerknica, 2006
• Okrog premoga se vse vrti, mobil na veter, Velenje, 2009
• obeležje NOB na Babni Polici, Loška dolina, 2010
• obeležje NOB, Grahovo, Cerknica, 2011
• kip Maksima Gasparija, Selšček, Cerknica, 2013
• spominska plošča Jožetu Udoviču, Tabor, Cerknica, 2018
• spominsko obeležje Janezu Vajkardu Valvasorju, park, Cerknica
• reliefni portret Janeza Vajkarda Valvasorja, kulturni dom, Cerknica
• obeležje Ivanu Čampi, Nova vas, Cerknica

Razstave

• Salon pohištva Brest, Cerknica, 1977
• Likovni salon, Ruše, 1978
• Likovni salon, Ravne na Koroškem, 1979
• Milena Braniselj, Galerija v Prešernovi hiši, Kranj, 1979
• Kinetični objekti, Salon pohištva Brest, Cerknica, 1980
• Milena Braniselj, Milena Gregorčič, Galerija Škuc, 1980
• Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana, 1980
• Bienale Intart, Slovenija, Ljubljana, Klagenfurt, Udine, 1980
• Milena Braniselj. Kinetični objekti, Galerija Domá, Vrhnika, 1981
• Salon Lesonit, Ljubljana, 1982
• Braniselj, Gregorčič, Vrščaj, Mestna galerija, Ljubljana, 1982
• Knjižnica Bena Zupančiča, Postojna, 1983
• Milena Braniselj. Gibljive skulpture, Galerija Meblo, Nova Gorica, 1984
• Galerija TKG, Trst, Italija, 1985
• Šivčeva hiša, Radovljica, 1986
• Stadtgalerie, Beljak, Avstrija, 1987
• Domus Slovenica, Dunaj, Avstrija, 1990
• Galerija GT, Ljubljana, 1992
• Sintetični mobili, Grad Snežnik, 1992
• Milena Braniselj, Cerknica, Galerija Krpan, 1992
• Drugačnost podobe: Milene Braniselj in Milene Gregorčič, Galerija Ilirija, 1993
• Razstava plastik in grafik Milene Braniselj, Galerija Krka, Ljubljana, 1993
• Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana, 1994
• Galerija Artes, Nova Gorica, 1995
• Austrotel, Ljubljana, 1995
• Drugačnost podobe, Galerija Ilirija, Ljubljana, 1995
• Krpanovci, Galerija Ilirija, Ljubljana, 1996
• Grad Snežnik, Stari trg, 1997
• Kostrena, Gradska knjižara, Hrvaška, 1998
• Paviljon graščine Dol, Dol pri Ljubljani, 1999
• Galerija zdravilišča Krke, Strunjan, 2000
• Razstava Milene Braniselj in Rudija Skočirja, Mestna galerija, Šoštanj, 2001
• Milena Braniselj in Rudi Skočir, Galerija Mozaik, Celje, 2001
• Zrak – jezero – umetnost, Cerknica, 2002
• Dvajset let pozneje, Mestna galerija, Ljubljana, 2002
• Mangrove, 2002–2016
• Pozitivni negativ, 2002
• Mobili Milene Braniselj, Nova Gorica, Poslovni center HIT, 2003
• Oko in duh, Ljubljanski Magistrat, Ljubljana, Zavod za kiparstvo, 2005
• Mobil na veter, iz cikla Štirje letni časi na Vrtu, Zima, Društvo likovnih umetnikov, Ljubljana, 2005
• Bližnja srečanja, Grajsko dvorišče, Ljubljana, 2008
• Iskratel, Kranj, 2008
• Razstavišče Barbara, Velenje, 2008
• Italija, Opčine, 2008
• Fosilni odsev mangrov, 2010
• Prophetae domestici, Galerija Miklova hiša, Ribnica, 2015
• Valovanje v skulpturi, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestna galerija, Ljubljana, 2016

Kolonije

• Slikarska kolonija Ravne ’79, Milena Braniselj, Tahir Hamid, Dušan Lipovec, Matjaž Počivavšek, Zora Stančič, Mustafa Walid, 1979
• Forma viva Ravne, 1981
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 1997, Galerija Mozaik, Celje, 1997
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 1998, Galerija Mozaik, Celje, 1998
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 2000, Galerija Mozaik, Celje, 2000
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 2001, Galerija Mozaik, Celje, 2001
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 2002, Galerija Mozaik, Celje, 2002
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 2003, Galerija Mozaik, Celje, 2003
• Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija MOS 2005, Galerija Mozaik, Celje, 2005
• Likovna kolonija Duka, France Slana, Milan Todič, Milena Braniselj, Nikolaj Beer, Tomaž Perko, Igor Rehar, Olga Milić, 2005
• Pogled od zgoraj, Mednarodni likovni simpozij Slovenija, odprta za umetnost, Sinji Vrh, Gora nad Ajdovščino, 2015

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• prva nagrada na natečaju Titova štafeta ’79, 1979
• odkupna nagrada, Jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1979
• prva nagrada za občinsko priznanje Občine Cerknica – Krpan s kobilico, 1981
• odkupna nagrada, Jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1987
• prva nagrada za republiško priznanje CZ, 1995

Viri in Literatura

• Aleksander BASSIN, Mobili M. Braniselj: v Galeriji ZDSLU, Delo, 34/270, 21. november 1992, str. 7.
• Marjeta CIGLENEČKI, Braniselj, Milena. Novi Slovenski biografski leksikon, 3, Ble–But, 2018, str. 246–248.
• Marija HRIBAR, Milena Braniselj: »Cerknica bi morala dobiti dostojno galerijo«, Slivniški pogledi. Glasilo občine Cerknica, 1/7, 2015, str. 24–25.
• In priznanje dobi, Slivniški pogledi. Glasilo občine Cerknica, 3/21, 2016, str. 13.
• Janez MESESNEL, Mobilne skulpturice, Delo, 35/119, 26. maj 1993, str. 13.
• Tihomir PINTER, Umetniki v ateljeju, Ljubljana 2008, str. 24.

 

• Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Braniselj, Milena, Spletni biografski leksikon znanih Notranjk in Notranjcev, 12. junij 2010, http://www.notranjci.si/?page=oleksikonu#&&PageIndex=1 (april 2020).
• Forma viva Ravne, Milena Braniselj, https://fvr.si/milena-braniselj.html (april 2020).

Manuela Dajnko (2. 4. 2020)

Galerija