Mirko Bratuša

Mirko Bratuša se je rodil leta 1963 v Negovi pri Gornji Radgoni. Po diplomi iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1989 je študiral še v tujini, in sicer med letoma 1990 in 1992 na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri profesorju Leu Kornbrustu, leta 1993 pa na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Izobraževanje je 1993. zaključil z magisterijem na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Luju Vodopivcu. Leta 1997 je začel poučevati na Oddelku za likovno pedagogiko na ljubljanski Pedagoški fakulteti, na kateri kot profesor za kiparstvo dela še danes. V Vodicah blizu Ljubljane si je leta 2006 postavil atelje z livarno, kar mu omogoča, da ves umetniški proces, od ideje do končnega izdelka, izvede na enem mestu.

Umetnik je s svojo humorno noto, navdušenostjo nad različnimi materiali in izvirno likovno govorico izstopal med kiparji, ki so se uveljavili ob koncu osemdesetih let, in spada med predstavnike »novega slovenskega kiparstva.« Kot dober poznavalec kiparskih postopkov in materialov svoja dela prepleta z domišljijo in ironijo, vanje na domiseln način vključuje primere iz sveta tehnologije in tehnoloških procesov. Inovativnost izkazuje v prostorskih postavitvah svojih kipov in pri tem uporabi vse danosti določenega prostora – vključno s tlemi, zidovi, stropi, odprtinami. Zaradi eksperimentalne narave njegovega kiparjenja je v Bratuševih delih pogosto kombiniranje tradicionalnih kiparskih materialov, kot so glina, les, bron, keramika, in sodobnejših, industrijsko proizvedenih, s poliuretanom, kerrockom, električnimi napeljavami in hladilnimi sistemi. Njegove figure, ki jih venomer transformira, od mesečnikov, doktorjev, dirigentov, spomenikov, osamelcev, anonimnežev, navadnih kipov, svetnikov in hipokritov, izražajo alegorije družbe. Leta 1992 jih je začel postavljati v kiparske instalacije, pri čemer sta v ospredju velikokrat interaktivnost in nenavadne tehnološke rešitve.

Zanimalo ga je vprašanje umeščenosti kipa v naravni oziroma urbani prostor, o čemer je leta 2000 pisal v knjigi Spomeniki minljivosti. V obdobju osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so ga zaznamovale izrazite družbenopolitične in ekonomske spremembe, so spomeniki narodnoosvobodilnega boja postali predmet burnih razprav takratnih državnih in lokalnih vrhov. Vodilni se niso morali zediniti, ali bi spomenike odstranili, jih prestavili, uničili ali vendarle pustili na prvotnih lokacijah v spomin na pretekle dogodke. Kot naprednejša rešitev nastalih polemik se je uveljavil t. i. protispomenik, pri čemer gre po besedah Jureta Mikuža za javno postavljeno delo, ki nagovarja že obstoječi objekt oziroma z njim vzpostavlja dialog. Avtor oziroma naročniki t. i. protispomenika se s prvotnim spomenikom ne strinjajo bodisi ideološko bodisi estetsko ali v katerem od drugih vidikov. Bratušev protispomenik v Novi Gorici (Spomenik N. G., 1999) predstavlja odziv na novogoriško alejo velikih – portretna doprsja, ki so postavljena na preproste kubične kamnite podstavke in so ponavadi enolična, velikokrat pa tudi zapuščena in neurejena. Ob koncu devetdesetih let je Bratuša poleg kipa Spomenik N. G. v slovenski javnosti sprožil polemike tudi še z Nebukadnezarjem pred ljubljansko Mestno galerijo.

Njegova dela so bila večkrat nagrajena; med drugim je bil leta 1988 nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, leta 2005 z nagrado zlata ptica, leta 2006 pa z nagrado Prešernovega sklada za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes.

​Izobrazba

Šola:

• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, dodiplomski študij, 1984‒1989
• Akademija za likovno umetnost, München, 1990‒1992
• Umetnostna akademija, Düsseldorf, 1993
• Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, podiplomski študij, 1993

Imena učiteljev:

• Drago Tršar
• Slavko Tihec
• Lujo Vodopivec
• Leu Kornbrust
• Tony Cragg

Zaposlitev

• samozaposlen v kulturi, 1993‒1997
• profesor za kiparstvo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek za likovno pedagogiko (od 1997; od 2003‒ izredni profesor)

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• SAZU, izredni član, 6. 6. 2019‒

Dela

• Peti zvon, Gornja Radgona, 1991
• Pomnik junijski vojni, Gornja Radgona, Admondska hiša/Partizanska cesta, 1994
• Holandski obelisk, Orvelte, Nizozemska, 1996
• Spomenik pristanku prvega stratosferskega balona, Ženavlje, 1997
• Spomenik Manku Golarju, Gornja Radgona, 1998
• Spomenik N. G., Nova Gorica, 1999
• Nebukadnezar, Mestna galerija, Ljubljana
• Zidna skulptura, Višja upravna šola, Ljubljana, 2000
• Slovenski likovni kanape, 2000
• Spomenik deseti obletnici vojne in osamosvojitve Slovenije, Gornja Radgona, 2001
• Vodnjak življenja, Slovenj Gradec, Glavni trg, 2002
• Spomenik dr. Antonu Trstenjaku, Negova, 2003
• serija Navadni kipi, 2003–2005
• serija Neimenovani, 2005
• Žabci, 2006–2011
• Spomenik dr. Antonu Trstenjaku in zasnova aleje devetih spomenikov, Gornja Radgona, 2006
• Spominska plošča partizanske Pokrajinske tehnike za Gorenjsko, soteska Zale v Davči, 2007
• Kopalka, park hotela Kempinski Palace, Portorož , 2008
• Spomenik Janezu Pavlu II., Rim, cerkev Svetega Frančiška Ksaverija, 2008
• Figura z biseri, Ljubljana, ploščad pred Pedagoško Fakulteto, 2010
• Grelci za vroče občutke, kiparska instalacija, 54. beneški bienale, 2011
• Rastoča knjiga, Pokrajinska in študijska knjižnica, Murska Sobota, 2019

Razstave

Samostojne razstave:

• Mirko Bratuša – kipi, Galerija proširenih medija, Zagreb, Hrvaška, 1989
• Malo tihožitje, Galerija Equrna, Ljubljana, 1991
• Kiparska dela v vrtu: Mladi slovenski kiparji (skupaj z Darkom Goljo), Vila Katarina, Ljubljana, 1991
• To kar ni simbol, Mala galerija, Ljubljana, 1992
• Kipi mesečniki I, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 1993
• Iz umetnikovega ateljeja – Muzahornska, Moderna galerija, Ljubljana, 1994
• Kipi mesečniki II, Galerija Equrna, Ljubljana, 1994
• Doktorji, Mestna galerija, Piran, 1996
• Esculturas II / Kipi II, Galeria A mas A, Madrid, Španija, 1996
• Nebukadnezar , Mestna galerija Ljubljana, 1997
• Vrtinec v glavi in souvenir, Galerija Anonimus, Ljubljana, 1997
• Dirigenti, Galerija Žula, Maribor, 1997
• Spomeniki, Galerija Miklova hiša, Ribnica, 1998
• Living Room, Galerija ZDSLU, Ljubljana, 2000
• Spomeniki II, Galerija ZDSLU, Ljubljana, 2000
• Navadni kipi I, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 2003
• Navadni kipi II, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, 2003
• Bežniki, Mestna galerija, Piran, 2004
• Anónimos / Neimenovani, Círculo de Bellas Artes, Madrid, Španija, 2005
• Podobe predstav, Galerija Glesia, Ljubljana, 2006
• Hipokriti, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, 2010
• Mirko Bratuša: Zlati Ajngel, Varaždin, Hrvaška, 2010

Skupinske razstave:

• Arte Sella 88, Sella di Borgo Valsugana, Trento, Italija, 1988
• Kiparji – Vodopivec, Bratuša, Barši, Makše, Potrč, Zidar, Galerija Equrna, Ljubljana, 1989
• Izkušnja predmeta – mladi slovenski umetniki, Moderna galerija, Ljubljana, 1989
• jugoslovanski bienale mladih, Moderna galerija, Reka, Hrvaška, 1989
• jugoslovanski bienale male plastike, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 1989
• mednarodni bienale male plastike, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 1991
• Subtransalpina, Forte di Bard, Val d’ Aosta, Italija, 1991
• Tišina – protislovne oblike resnice, Moderna galerija, Ljubljana, 1992
• Kiparsko srečanje – Radgona 93, Umetnostna galerija, Maribor, 1993
• Horn 1993, Das Kunst und Atelierhaus – KulturKontakt, Horn, Avstrija, 1993
• De-figure, Galerija Škuc, Ljubljana, 1993
• U3 – I. Trienale slovenske sodobne umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana, 1994
• Von uns aus – Neue Kunst aus Slowenien, Universitätsmuseum für Bildene Kunst, Marburg, Nemčija, 1994
• Izbrana dela iz zbirk Moderne galerije, Moderna galerija, Ljubljana, 1994
• 8 Artistas Eslovenos, Círculo de Bellas Artes, Madrid, Španija, 1995
• A.R.A.S.I.T.E. Museum, Mucsarnok, Budimpešta, Madžarska, 1995
• Mednarodni bienale male plastike, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 1995
• Forma Eterna, Galleria civica d’ arte moderna, Bologna, Italija, 1995
• Horn 1995, Das Kunst und Atelierhaus – KulturKontakt, Horn, Avstrija, 1995
• Caleidoscopio – Progetto Europa, Borgo Castello, Torino, Italija, 1996
• Telo angela, Galerija Loža, Koper, 1996
• Sodobna slovenska umetnost, Kunststation Kleinsaasen, Fulda, Nemčija, 1997
• Slovenski umetniki, École des Beaux-Arts, Saint-Étienne, Francija, 1997
• Pogledi / Regards – Sodobna slovenska umetnost, Centre d’art contemporain, Bruselj, Belgija, 1998
• Art in Slovenija 1976–1999, Piran, Mestna galerija, 1999
• Positionen des Körpers, Künstlerforum, Bonn, Nemčija, 2000
• Oko in njegova resnica – Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana, 2001
• English Breakfast, Maximiliansforum, München, Nemčija, 2001
• Bronasta delavnica, Galerija Equrna, Ljubljana, 2002
• Multimeridijan 2002, Galerija Vincent od Kastva, Pulj, Hrvaška, 2002
• The Different Same, Doland – Duolun Museum of Modern Art, Šanghaj, Kitajska, 2003
• Identikit – 1st International exibition Çmimi M. Mulliqi Prize, The Kosova Art Gallery, Priština, Kosovo, 2003
• Nagrajenci Multimeridiana 2002, Casa della Confraternita, Videm, Italija, 2003
• Vzhodno od vzhoda – Razstava sodobne kitajske in slovenske vizualne umetnosti, Ljubljanski grad, Ljubljana, 2004
• Crossover – Sodobna umetnost s Koroške in iz Slovenije, Künstlerhaus Klagenfurt, Celovec, Avstrija, 2004
• Umetnost in identiteta, Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj, Avstrija, 2005
• Figura na začetku stoletja, Galerija Velenje, Velenje, 2006
• Evropski trienale male plastike – Šala, satira, ironija in globlji pomen, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 2007
• Prešernovi nagrajenci 2006, Galerija Prešernove hiše, Kranj, 2007
• Divji v srcu, Galerija Equrna, Ljubljana, 2008
• Divji v srcu, Kibela, Maribor, 2010
• Imagine!, Galerija Škuc, Ljubljana, 2010
• Divji v srcu, Mestna galerija Nova Gorica, Nova Gorica, 2010
• Kiparski dialogi z Galerijo Glesia, Galerija Glesia, Ljubljana, 2010
• Naključja, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 2010
• Izzivi v keramiki, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Kranj, 2010
• Kiparstvo danes, Galerija sodobne umetnosti, Celje, 2010

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• študentska Prešernova nagrada ALUO, Ljubljana, 1988
• slikarski ex tempore, Ljutomer, 3. nagrada, 1992
• enomesečna delovna štipendija Kultur Kontakt, Dunaj; 1993, 1995
• bienale mesta Kranj, 2. nagrada, 1995
• štipendija Rotary Cluba Emona, 1995
• zlata ptica za kiparstvo, Ljubljana, 2005
• nagrada Prešernovega sklada za razstavo Anonimos v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes, Ljubljana, 2006

Viri in Literatura

• Andrej BRUMEN ČOP, Pogovor s kiparjem Mirkom Bratušo, Likovne besede, 43–44, maj 1998, str. 16–25.
• Mirko Bratuša, Moderna galerija, Ljubljana, Mala galerija, 15. oktober – 8. november 1992, Moderna galerija, Ljubljana 1992.
• Mirko Bratuša: doktorji, skulpture, Mestna galerija Piran, januar–februar 1996, Obalne galerije Piran, Piran 1996.
• Mirko Bratuša, Osebnosti, Ljubljana 2008, str. 100.
• Pogledi na slovensko kiparstvo: 1975–2015, Galerija Velenje, 17. december 2015 – 30. januar 2016, str. 17–18, 134–135.
• Tihomir PINTER, Aleksander BASSIN, Umetniki v ateljeju, Ljubljana 2008, str. 28–29.
• Zoran SRDIĆ, Mirko Bratuša. Ironijo prepoznavam, ko so stvari že narejene, Likovne besede, 93, 2011, str. 26–32.

 

• Sandra Belšak, Umetnost v javnem prostoru, Pojmovnik slovenske umetnosti 1945–2005,  http://www.pojmovnik.si/koncept/umetnost_v_javnem_prostoru/ (februar 2020).
• Mirko Bratuša, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, junij 2019, http://www.sazu.si/clani/mirko-bratusa (oktober 2019).
• Mirko Bratuša, http://www.mirkobratusa.si/home (oktober 2019).

Nika Vaupotič, dopolnila Manuela Dajnko (20. 2. 2020)

Galerija