Peter Jovanovič

Peter Jovanovič se je kot tretji od devetih otrok rodil v Dolenji Žetini v Poljanski dolini, kjer živi in ustvarja še danes. Kot dvanajstletni deček je izgubil očeta in moral zato po sedmih letih prekiniti izobraževanje, da je z delom pri okoliških kmetih lahko pomagal preživljati družino. Risal je že kot otrok, prvič pa je njegove risbe, ki so bile tudi denarno nagrajene, leta 1958 opazil umetnik Jože Ciuha in dve od njih izbral za objavo v mladinskem časopisu Mlada pota. Tudi med služenjem vojaškega roka v srbskem mestu Voždovac je risal; portretiral je druge vojake in upodabljal kmete pri delu. Leta 1959 se je na razstavi likovnih sodelavcev revije Mlada pota prvič javno predstavil s svojimi risbami, katerih originalnost je pohvalila slikarka Alenka Gerlovič. Jovanoviču je prav tako svetovala, naj za ohranitev svoje izvirnosti ne študira na akademiji. Javnosti se je samostojno prvič predstavil leta 1966. Razstavo mu je v galeriji na gradu v Škofji Loki pripravil umetnostni zgodovinar in ravnatelj Loškega muzeja Andrej Pavlovec, na njej pa je predstavil risbe in lesene kipe z motiviko iz vaškega življenja. Udeležba na mednarodnem kiparskem simpoziju Forma viva v Kostanjevici na Krki (1968) mu je prinesla širšo prepoznavnost. Sodeloval je tudi na kiparski koloniji v Vidmu na Štajerskem (1972).

Po tem ko je leta 1973 izklesal spomenik tlačanom, figuro hlapca Jerneja in spomenik kurirčku, se je število njegovih naročil povečalo. Postal je najbolj priljubljen avtor za izdelavo velikih lesenih spomenikov. Še naprej se je udeleževal kolonij in razstav (kolonija in razstava kiparjev naivcev Jugoslavije v hrvaškem Ernestinovem (1980), prva samostojna razstava v zamejstvu, galerija Mohorjeve družbe v Celovcu (1985), razstava lesenih kipov in grafik Mati in otrok v Ljubljani (1987), razstavi lesenih reliefov (1996, 1997)). Risbe, ki so nastale po motivih Cankarjevih Podob iz sanj, je leta 1986 izdal v grafični mapi, tej pa so nato sledile še tri, in sicer mapa z risbami po motivih slovenskih ljudskih pesmi, Balantičeve poezije in poezije Pesmi štirih. Njegova dela najdemo po celotni Sloveniji; izklesal je okrog 50 velikih in nekaj sto malih kipov. Že večkrat se je izkazal kot dobrodelnik; leta 1970 je skupaj z gorenjskim poltednikom Glas pripravil prodajno razstavo risb, denarna sredstva od prodanih del pa namenil otrokom iz Banje Luke, ki jo je leta 1969 prizadel potres, svoja umetniška dela pa v dobrodelne namene podarjal še naprej.

Umetnost Petra Jovanoviča se navdihuje iz domačega okolja, poljanskega hribovja in domačinov, še posebej otrok, nanjo prav tako vpliva slovenska proza in poezija z avtorji, kot so France Prešeren, Ivan Cankar, Tone Pavček in France Balantič, zanimajo ga ljudske pripovedke in bajke, inspirirajo pa tudi svetopisemske zgodbe. Jovanovičev opus je poln simbolike, zanj so značilne narativna zgoščenost, nepotvorjenost in izvirnost. Odlikuje se z vsebinsko jasnostjo likovnega izraza in izhaja iz otroške neposrednosti ter čistosti. Razvil je svoj posebni ekspresionistični slog, za katerega sta značilna redukcija figuralnih in poenostavljanje realističnih elementov.

​Izobrazba

• kipar samouk

Zaposlitev

• služenje vojaškega roka, 1958

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• Društvo slovenskih likovnih umetnikov

Dela

• Družina, Mamca s košem, Krjavelj, simpozij Forma viva, Kostanjevica, 1968
• spomenik slovenskim izseljencem/Ribničan Urban, Šentvid pri Stični, 1970
• Mojcej (skulptura Pavletu Kernjaku), Trebinja, Koroška, začetek sedemdesetih let
• spomenik tlačanom, 1973
• figura hlapca Jerneja, 1973
• spomenik kurirjem, pred osnovno šolo Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, 1973
• slike in kipi na temo Solzic Prežihovega Voranca, ok. 1975
• skulpture po Mulah Toneta Seliškarja, ok. 1975
• spomenik narodnemu heroju Jožetu Kovačiču, Stična, 1979
• Veseli koledniki, Krištofov vrt, Šentvid pri Stični
• Mati z otrokom, pred bolnišnico, Šentvid pri Stični
• Lepa Vida, Šentvid pri Stični
• Ringaraja, Šentvid pri Stični

Razstave

• razstava risb na kolektivni razstavi likovnih sodelavcev revije Mlada pota, 1959
• samostojna razstava, škofjeloški grad, 1966
• dobrodelna prodajna razstava risb, 1969
• razstava risb po motivih Prešernovih pesmi, Kranj, 1976
• prva samostojna razstava v zamejstvu, galerija Mohorjeve družbe, Celovec, 1985
• razstava lesenih kipov in grafik, Mati in otrok, Ljubljana, 1987
• razstavi lesenih reliefov z religioznimi vsebinami, 1996 in 1997
• razstava risb, lesenih kipov in reliefov: Kronist sanjskega sveta, ob umetnikovi osemdesetletnici, Škofja Loka, 2018

Kiparski simpoziji in kolonije

• mednarodni kiparski simpozij Forma viva, Kostanjevica, 1968
• tabor umetnikov samorastnikov, Trebnje, 1969
• kiparska kolonija, Videm, Štajerska, 1972
• osma kolonija in razstava kiparjev naivcev Jugoslavije, Ernestinovo (Hrvaška), 1980

Viri in Literatura

• Katja DOLENC, Z leti so postali še bolj žlahtni: na Škofjeloškem gradu je na ogled izvrstna razstava slikarja Petra Jovanoviča, ki je ob petdesetletnici izdaje pesniške zbirke Pesmi štirih po desetih letih zopet upodobil nekatere stihe avtorjev in prijateljev: Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Kajetana Koviča in Janeza Menarta. Tokrat je pesmi doživljal drugače, veliko globlje, Kranjčanka: priloga Gorenjskega glasa za dame in pametne gospode, 5/5, 2003, str. 22.
• Ivan GOLOB, Peter Jovanovič, iskalec sonca, Okrogli stolp Loškega gradu, Kapela Puštalskega gradu, 5. februar–5. marec 2001, Škofja Loka 2001.
• Peter JOVANOVIČ, Umetnost, ki jo narekuje srce. Razstava risb in skulptur, 21. maj–21. junij 2008, Galerija Ivana Groharja, Škofja Loka 2008.
• Peter JOVANOVIČ, Kronist sanjskega sveta, Galerija v Sokolskem domu Škofja Loka, 26. januar–8. marec 2018, Škofja Loka 2018.
• Janez KAJZER, Samorastnik izpod Blegoša: Peter Jovanovič, Ljubljana 1998.
• Lojze KIKELJ, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987.
• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana 2008, str. 424.
• Andrej PAVLOVEC, Slikar samouk Peter Jovanovič, Snovanja, 1/3, 1967, str. 23–24.
• Jože SPLICHAL, Pri samorastnikih doma. Peter Jovanović, Dolenjski list, 26/14, 1975, str. 30.
• Danica ZAVRL ŽLEBIR, Narava je največji umetnik: Peter Jovanovič, likovni umetnik in dobrotnik, Gorenjski glas, 58/12, 2005, str. 20.

 

• Igor KAVČIČ, Vsem nam tako znan sanjski svet, Gorenjskiglas.si, Arhiv (1. februar 2018), http://www.gorenjskiglas.si/article/20180201/C/180209980/1123/1168/vsem-nam-tako-znan-sanjski-svet (marec 2020).
• Miran LOLA BOŽIČ, Jovanovič Peter, Gorenjci.si, (5. november 2011), http://www.gorenjci.si/osebe/jovanovi%C4%8D-peter/824/ (marec 2020).
• Boštjan SOKLIČ, Peter Jovanovič »Kronist sanjskega sveta«, Sokolskidom.si (januar 2018), https://www.sokolskidom.si/objava/119282 (marec 2020).
• Danica ZAVRL ŽLEBIR, Darila še nihče ni bil tako vesel, Gorenjskiglas.si, Arhiv (7. marec 2008), http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080307/C/303079938/darila-se-nihce-ni-bil-tako-vesel (marec 2020).

Manuela Dajnko (18. 3. 2020)

Galerija