Rafael Nemec

Rafael Nemec, prvi akademsko izobražen umetnik, ki je deloval v Novi Gorici, se je rodil leta 1914 v Gorici, zaradi nevarnosti soške fronte pa je družina leta med 1916 in 1919 preživela v begunstvu v Stopičah na Dolenjskem. Po končani osnovni šoli se je zaposlil kot črko- in soboslikar, v prostem času pa veliko risal in slikal. Že leta 1927 je objavil prve risbe v reviji Jaselce, naslednje leto pa poleg risb tudi zgodbico Prazen strah. Od 1935 do 1936 je služil vojaški rok v italijanski vojski. Med 1937 in 1938 je v Gorici obiskoval večerne tečaje slikanja akta, nato pa leta 1939 opravil maturo na Umetnostnem liceju v Benetkah in sprejemni izpit za vpis na beneško Akademijo lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti). Marca 1943, tik pred zaključkom študija, je bil deportiran v kazenski bataljon na Sardiniji, kjer je ostal do septembra 1943. Takrat se je skupaj z drugimi Primorci zavzemal za odhod v NOV in POJ. V začetku leta 1944 je bil prepeljan na Korziko, kjer so zavezniki oblikovali »Slovanske čete«, ki so bile po koncu vojne premeščene v južno Francijo in tam ostale do jeseni 1945. Pripadniki »Slovanskih čet« so začeli izdajati glasilo Vojni poročevalec in partizanski list Naša zvezda, katerega soustanovitelj in ilustrator je bil Nemec. V času življenja na Sardiniji in Korziki je ustvaril številne risbe in akvarele, s katerimi je dokumentiral kulturno in politično življenje v času vojne.

Po vrnitvi domov se je pridružil boju za priključitev Primorske k Jugoslaviji, kjer je svoj likovni talent uporabil za izdelovanje transparentov, simboličnih slik, portretov vodilnih mož idr. V tistem času se je ukvarjal tudi s scenografijo in pripravil načrt za spomenik padlim v Vrtojbi. Februarja 1946 je diplomiral s temo slikarja Jožefa Tominca in se po končanem šolanju zaposlil kot učitelj likovne vzgoje in umetnostne zgodovine na več šolah na Primorskem. Leta 1951 je skupaj s slikarjem Vladimirjem Hmeljakom pripravil razstavo v Šempetru pri Gorici, prvi likovni dogodek po drugi svetovni vojni na Goriškem. Leta 1964 je dobil status svobodnega umetnika, prirejal je slikarske tečaje in razstave ter deloval kot restavrator. Leta 1969 je bil zaradi bolezni začasno invalidsko upokojen, nato pa je od 1972 do upokojitve 1975 delal kot restavrator na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gorici in bil med prvimi, ki so začeli odkrivati znamenite freske v Hrastovljah.

Njegov obsežen in raznovrsten slikarski opus poleg risb, akvarelov in slik zajema oblikovanje in izdelovanje gledaliških kulis, javnih dekoracij in spomenikov, osnutke logotipov, znamk, tabel, oglasov za pohištvo in jogi tovarne Meblo, osnutke za tapiserije, turistične zgibanke in zemljevide. Poleg tega je opravil številna restavratorska dela srednjeveškega stenskega slikarstva v cerkvah in v posvetnih objektih (dvorec Zemono pri Vipavi), predvsem je šlo za odkrivanje in restavriranje fresk. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova dela hranijo v javnih in zasebnih zbirkah, največ v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici in v Goriškem muzeju v gradu Kromberk v Novi Gorici.

Nemčevo umetniško izobraževanje in kasnejše ustvarjanje je bilo že od začetka večkrat prekinjeno, tako zaradi finančnih razmer, vojne kot tudi družbenih in političnih, kasneje pa pogosto podrejeno njegovim službenim obveznostim. Ohranjeni pisni viri razkrivajo, da je skozi vse življenje iskal svoj lasten likovni izraz, pri tem pa se preizkušal v različnih likovnih slogih, od realizma do modernizma in drugih sodobnih umetniških tokov, ves čas pa skozi dela izražal željo po pripovednosti. Njegov opus zajema krajine in obmorske motive, vedute, portrete družinskih članov in avtoportrete. V zgodnjem obdobju so nastajali predvsem slikarski portreti in krajine, narejeni v slogu realizma in akademizma, vidni so tudi vplivi impresionizma (zgodnja tihožitja, portreti, krajine; Ob Vipavi, 1941; Korenje z repo, ok. 1941; Portret matere, 1942). Ob koncu 40. let oziroma v povojnem obdobju so nastajale slike, narejene v slogu barvnega realizma, in slike, ki so bile delno pod vplivom socialističnega realizma (Sezidali bomo Novo Gorico, 1948; Trenta, 1950; Lastna podoba, 1952; Asfalterji, ok. 1957). Nato se je v 50. letih usmeril v ekspresivnost in začel eksperimentirati z raznimi slogi. Proti koncu 50. let se je začela t. i. enigmatska faza, v kateri se je ukvarjal s človekom in njegovo povezanostjo z naravo, okoljem (Piran, Traghetto, 1958; Don Kihot, 1960). V 60. letih so se v njegovem slikarstvu začele pojavljati prvine nadrealizma, nastajale so krajine s fantastičnimi elementi (Lipica, 1966), kar se je v drugi polovici 60. let razvilo v abstraktni surrealizem. Nastajale so abstraktne slike, pri katerih se je posvetil študiju gmotnih in svetlobnih jeder v nedoločljivem prostoru. Temu je sledilo obdobje ustvarjanja v akrilu, ko so nastajali izrezi posameznega motiva kot samostojna dela, ki jih je nato lahko poljubno sestavljal v večje slike (Podoba matere, 1971). Proti koncu 70. let je nastopila nekoliko bolj temačna faza, v kateri se je osredotočil na upodabljanje bivanjske stiske sodobnega človeka (Potresni val, 1976; Človeški embrio, Strah pred vojno, Pustite nam sonce (1983)), medtem ko njegovo zadnje ustvarjalno obdobje zaznamujejo t. i. akrilakvareli (Brez naslova (Akrilakvarel), 1989).

Rafael Nemec je pomemben z različnih vidikov, ne samo kot umetnik, temveč tudi kot pedagog, restavrator in predvsem organizator likovnega življenja v Novi Gorici po drugi svetovni vojni, ki je s svojimi umetniškimi iskanji in eksperimentiranji v mesto vpeljeval nove umetniške smeri.

​Izobrazba

Šola:

  • 1920–26, Vrtojba, osnovna šola
  • 1926–33 (?), Vrtojba, vajeniška večerna šola
  • 1937–38, Gorica, večerni tečaji slikanja akta
  • 1939, Benetke, Umetnostni licej
  • 1939–46, Benetke, Akademija lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti)

Imena učiteljev:

  • Giudo Cadorin


Zaposlitev
  • 1928–38, črko- in soboslikar
  • 1929–33, Gorica, delal pri slikarju in dekoraterju Luigiju Battigu
  • 1933–, Gorica, strokovni delavec pri mojstru Romanu Bressanu, slikarju, dekoraterju in tapetniku za delo v papirju
  • čas študija, Kanal, Ajdovščina, večerna šola za vajence, učitelj
  • čas študija, Spilinberg, Trgovska srednja šola, učitelj
  • 1946, Postojna, gimnazija, učitelj risanja in umetnostne zgodovine
  • 1950, Šempeter pri Gorici, gimnazija, učitelj likovnega pouka in umetnostne zgodovine
  • 1951–53, Ljubljana, Zavod za varstvo kulturnih spomenikov LRS, restavrator
  • 1953–58, Nova Gorica, gimnazija, učitelj risanja in umetnostne zgodovine
  • 1956–(?), Nova Gorica, Klub slikarjev amaterjev Nikolaj Pirnat, vodja slikarske šole
  • 1958–64, Nova Gorica, Osnovna šola Milojke Štrukelj
  • 1964, status svobodnega umetnika
  • 1966–68, Nova Gorica, Zavod za pedagoško službo, pedagoški svetovalec za likovni pouk na osnovnih šolah v občinah Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin
  • 1972–75, Nova Gorica, Zavod za spomeniško varstvo Gorica, restavrator


Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih
  • 1951–, Ljubljana, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov, član
  • 1952–, DSLU za Primorsko, član, več let predsednik in podpredsednik,
  • 1956–64, Društvo likovnih pedagogov, član in poverjenik za Goriško
  • Društvo konservatorjev, član
  • 1946, Slovensko-italijanska protifašistična zveza (SIAU) za mesto Gorica, član odbora
  • 1946, Nova Gorica, goriško gledališče, član umetniškega sveta
  • 1946, Nova Gorica, Goriški muzej, član
  • 1967–78, Nova Gorica, Svet za prosveto in kulturo Skupščine občine Nova Gorica, komisija za spomeniško varstvo pri OLO Gorica, komisija za razvijanje tradicij NOB občinskega odbora ZZB NOV Nova Gorica, član odbora za postavitev spomenika Francetu Bevku, član žirije za ocenjevanje osnutkov spominskih obeležij iz NOB


Dela
  • Lastna podoba, 1940, olje na lesonit
  • Ob Vipavi, 1941, olje na lepenko
  • Portret matere, 1942, olje na platno
  • Spomenik NOB, Vrtojba, 1947
  • Sezidali bomo Novo Gorico, 1948, olje na vezano ploščo
  • Trenta, 1950, olje na lesonit
  • Ribiči po lovu v Rovinju, 1951, olje na lesonit
  • Lastna podoba, 1952, olje na lesonit
  • Polonca, ok. 1954, olje na lepenko
  • Motiv z otoka Hvara, ok. 1955, olje na lepenko
  • Solkanska apnenica, 1955, olje na lesonit
  • Motiv iz okolice Lož, ok. 1955, olje na lesonit
  • Polonca, 1956, olje na lesonit
  • Adriana, ok. 1956, mozaik
  • Asfalterji, ok. 1957, olje na lesonit
  • Istranki, 1957, olje na lesonit
  • Pevski zbor, 1957, olje na lesonit
  • Traghetto, 1958, tempera, olje na lesonit
  • Piran, 1958, tempera, olje na lesonit
  • Don Kihot, 1960, tempera, olje na lesonit
  • Ples na periferiji, 1961, tempera, olje na lesonit
  • Osnovna šola, Kanal, pročelje, 1962
  • Dekoracija nočnega bara, Alp hotel, Bovec, 1963
  • Dekoracija jedilnice in točilnice, hotel Tabor, Sežana, 1965
  • Osnovna šola, Dobrovo, pročelje, 1966
  • Župnijska cerkev sv. Štefana, Solkan, poslikava prezbiterija, 1966
  • Lipica, 1966, tempera, olje na platno
  • Bojni voz, 1967, tempera, olje na lesonit
  • Upanje, 1967, tempera, olje na lesonit
  • Pogorišče, 1967, akril na lesonit
  • Kapelica ob poti na Sv. Goro (Skalnico), Solkan, 1968
  • Župnijska cerkev Marije tolažnice, Kromberk, 1970
  • Kameja III, 1971, mešana tehnika na lesonit
  • Podoba matere, 1971, akril na platno
  • Zlovešče oko, 1971, akril na platno
  • Spomenik Sergeja Mašere, Erjavčev drevored, Nova Gorica, 1973
  • Solist, 1982, akril na platno
  • Duo, 1982, akril na platno
  • Trio, 1982, akril na platno
  • Brez naslova (Akrilakvarel), 1990, akril na papir


Razstave

Samostojne razstave:

  • 1951: Šempeter pri Gorici, osnovna šola (z Vladimirjem Hmeljakom)
  • 1952: Ljubljana, Mala galerija
  • 1955: Nova Gorica, pritličje upravne palače
  • 1959: Nova Gorica, avla OLO
  • 1965: Portorož, avla Ljudskega doma
  • 1967: Nova Gorica, avla občinske skupščine
  • 1968: Kranj, galerija v Prešernovi hiši
  • 1968: Nova Gorica, poslovalnica Turističnega društva (s Polono Spinčič Nemec)
  • 1971: Nova Gorica, Galerija Meblo, Rafael Nemec: razstava slikarskih fragmentov (K)
  • 1975: Nova Gorica, grad Kromberk, Rafael Nemec: retrospektivna razstava (K)
  • 1975: Idrija, Galerija Idrija
  • 1976: Piran, Mestna galerija Piran
  • 1977: Koper, Galerija Loža, Galerija Meduza (K)
  • 1984: Nova Gorica, Likovna vitrina (s Polonco Spinčič Nemec)
  • 1988: Nova Gorica, Galerija Meblo, Rafael Nemec: slike (K)
  • 1988: Nova Gorica, avla občinske skupščine (K)
  • 1989: Ljubljana, Galerija Krka
  • 1990: Ajdovščina, Pilonova galerija, Rafael Nemec: akvareli (K)
  • 1990: Šempeter pri Gorici, Galerija Bažato
  • 1990: San Vendemiano, Italija
  • 1991: Nova Gorica, Zavarovalna skupnost Triglav
  • 1992: Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
  • 1993: Nova Gorica, Likovna vitrina
  • 1998: Nova Gorica, Poslovni center HiT
  • 2005: Šempeter pri Gorici, razstavišče Coroninijev dvorec (Z)
  • 2014: Kromberk, Goriški muzej, Rafael Nemec: razstava ob 100-letnici rojstva akademskega slikarja, restavratorja in pedagoga (K)

Skupinske razstave:

  • 1943: Benetke, Triennale dʼArte
  • 1948: Postojna, »stara gimnazija«, primorski slikarji
  • 1948: Postojna, gimnazija, primorski slikarji in kiparji
  • 1951: Ljubljana, Moderna galerija, člani Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov (K)
  • 1952: Ljubljana, Umetniška zadruga, devetnajst slovenskih slikarjev
  • 1952: Maribor, Bela dvorana TVD Partizan (Union), potujoča razstava slovenskih upodabljajočih umetnikov
  • 1954: Ljubljana, Jakopičev paviljon, člani DSLU
  • 1957: Nova Gorica, upravna zgradba OLO, Klub slikarjev amaterjev Nikolaj Pirnat
  • 1958: Nova Gorica, avla OLO, člani Umetniške zadruge v Ljubljani
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Avtoportret na Slovenskem
  • 1959: Šempeter pri Gorici, goriški primorski slikarji v počastitev občinskega praznika
  • 1959: Nova Gorica, avla OLO – študijska knjižnica, Sodobni evropski ekslibris
  • 1963: Koper, Okrajni muzej, člani DSLU – pododbor Koper
  • 1963: Piran, galerija, člani DSLU – pododbor Koper
  • 1964: Nova Gorica, avla občinske skupščine, primorski umetniki
  • 1964: Ronke, galerija Cardo (kavarna Trieste), primorski slovenski slikarji
  • 1964: Koper, muzej, člani DSLU – pododbor Koper
  • 1964: Ljubljana, Mestna galerija – Moderna galerija, člani DSLU (K)
  • 1965: Ajdovščina, člani DSLU, pododbor Koper (Z)
  • 1965: Koper, veža hotela Triglav, člani DSLU – pododbor Koper (Z)
  • 1965: Piran, Galerija Piran, člani DSLU – pododbor Koper (Z)
  • 1965: Kanal, primorski slikarji ob Turističnem tednu
  • 1965: Ljubljana, Mestna galerija – Moderna galerija, člani DSLU
  • 1965: Nova Gorica, klub Zveze kulturno prosvetnih organizacij, goriški slikarji
  • 1966: Caorle, Galleria dʼArte »Del Rio«, primorski slovenski umetniki
  • 1967: Ajdovščina, razstava pokrajinskih slik primorskih slikarjev ob Mednarodnem letu turizma
  • 1967: Koper, Galerija Loža, Člani DSLU – pododbor Koper (Z)
  • 1967: Ljubljana, Moderna galerija – Mestna galerija, člani DSLU
  • 1968: Gorica, razstavna dvorana »Pro loco«, goriški primorski slikarji
  • 1968: Koper, Galerija Loža, člani DSLU – pododbor Koper
  • 1968: Nova Gorica, avla občinske skupščine, primorski slikarji (Z)
  • 1968: Nova Gorica, gostišče »Pri oddihu«, trije goriški slikarji
  • 1969: Rovigo, La Galleria dʼArte moderna »Eridano«, štirje primorski slovenski slikarji
  • 1969: Trst, Dom v Škednju, člani DSLU – pododbor za Primorsko
  • 1969: Nova Gorica, avla občinske palače, razstava partijskega in delavskega tiska ter likovnih del primorskih umetnikov s socialno in revolucionarno tematiko
  • 1969: Piran, Mestna galerija, člani DSLU – pododbor za Primorsko (Z)
  • 1969: Idrija, Galerija Idrija, udeleženci 1. slikarske kolonije
  • 1970: Zagorje, Delavski dom, udeleženci slikarske kolonije Izlake – Zagorje
  • 1970: Ljubljana, Moderna galerija, člani DSLU
  • 1971: Deskle, osnovna šola, razstava goriških umetnikov ob 50-letnici tovarne Salonit Anhovo
  • 1971: Piran, Mestna galerija, člani DSLU – pododbor za Primorsko
  • 1972: Senta, Likovni salon, primorski likovniki 1971
  • 1972: Subotica, Salon likovnega srečanja, primorski likovniki 1971
  • 1972: Ilirska Bistrica, Dom družbenih organizacij, primorski likovniki 1971
  • 1973: Piran, Mestna galerija, člani DSLU za Primorsko
  • 1973: Koper, Galerija Loža, člani DSLU za Primorsko
  • 1974: Nova Gorica, Galerija Meblo, člani DSLU za Primorsko
  • 1974: Lipica, hotel »Maestoso«, člani DSLU za Primorsko
  • 1976: Nova Gorica, Prodajna galerija Argonavti, »Sodobna likovna umetnost Goriške« (Z)
  • 1976: Nova Gorica, Razstava primorskih likovnih umetnikov članov dslu ’76 (K)
  • 1976: Ajdovščina, Pilonova galerija
  • 1976: Idrija, Mestna galerija
  • 1976: Ilirska Bistrica; Izola; Koper, Galerija Loža; Nova Gorica, Galerija Meblo; Piran, Mestna galerija; Postojna; Sežana; Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača; Congeliano, Galleria Alberto
  • 1976: Ferrara, Centro Attivita Visive, Palazzo dei Diamanti
  • 1976: Treviso, Gallerie trevigiane »La cava 1–2«
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, razstava DSLU (K)
  • 1978: Čedad, Italija, Severnoprimorski likovni umetniki – člani DSLU: sedež kulturnega društva “Ivan Trinko” Čedad, od 22. decembra 1977 do 13. januarja 1978 = Artisti figurativi dell’Isontino (YU) membri del DSLU: sede del Circolo di cultura “Ivan Trinko” Cividale (K)
  • 1978: Štandrež, Italija, Dom Andreja Budala, razstava članov DLUSP
  • 1978: Bovec, slikarska kolonija
  • 1980: Nova Gorica, Galerija Meblo, razstava članov DLUSP
  • 1980: Idrija, Mestni muzej, Galerija Idrija, razstava članov DLUSP
  • 1980: Ajdovščina, Pilonova galerija, razstava članov DLUSP
  • 1980: Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača, razstava članov DLUSP
  • 1980: Piran, Mestna galerija Piran, razstava slovenskih umetnikov, starejših od 60 let
  • 1980: Kranj, Gorenjski muzej, razstava likovnih del restavratorjev Slovenije
  • 1981: Tolmin, Knjižnica Cirila Kosmača, razstava članov DLUSP
  • 1982: Labin, Galerija narodnega muzeja, razstava članov DLUSP
  • 1982: Škofja Loka, Galerija na loškem gradu, razstava članov DLUSP
  • 1982: Novo Mesto, Dolenjska galerija, razstava članov DLUSP (Z)
  • 1982: Celje, Likovni salon, razstava članov DLUSP (K)
  • 1982: Bovec, Slikarska kolonija »Rudi Kogej«
  • 1983: Novo Mesto, Slikarska kolonija Krka
  • 1984: Bovec, Slikarska kolonija »Rudi Kogej«
  • 1984: Zagorje, Slikarska kolonija Izlake
  • 1985: Bovec, Slikarska kolonija »Rudi Kogej«
  • 1985: San Vendemiano, Italija, razstava članov DLUSP
  • 1985: Trst, Galerija TK, razstava članov DLUSP
  • 1985: Gorica, Kulturni dom, razstava članov DLUSP
  • 1985: Šmartno, Ex tempore
  • 1985: Ajdovščina, Pilonova galerija, primorski likovniki
  • 1986: Škofja Loka, Galerija Škofja Loka, primorski likovniki
  • 1986: Kranj, Gorenjski muzej, primorski likovniki
  • 1986: Šmartno, razstava Slikarske kolonije Šmartno
  • 1986: Nova Gorica, Likovna vitrina Reminiscence na Počitelj
  • 1986: Bovec, Slikarska kolonija »Rudi Kogej«
  • 1986: Počitelj, slikarska kolonija
  • 1987: Nova Gorica, avla Skupščine občine, razstava likovnih del učiteljev in mentorjev
  • 1988: Šmartno, Ex tempore
  • 1989: Nova Gorica, Galerija Meblo, 10 let DSLUSP
  • 1992: Krmin, »Umetniki brez meja«
  • 1994: Zemono, prednovoletno srečanje lepih umetnosti
  • 2013: Ajdovščina, Lokarjeva galerija, Pet pogledov


Nagrade, priznanja, odlikovanja
  • 1943, Benetke, Triennale d‘Arte, nagrada mesta Benetke za sliko Boj med giganti
  • 1968, red dela z zlatim vencem
  • 1971, Bevkova nagrada Občine Nova Gorica
  • 1975, red zaslug za narod s srebrnimi žarki
  • 1986, jubilejna diploma Zveze konservatorskih društev Jugoslavije za izjemne uspehe pri varstvu naravne in kulturne dediščine (skupaj z ženo Polonco)


Viri in Literatura
  • Rafael Nemec: razstava slikarskih fragmentov, Nova Gorica 1971 (predgovor Peter Krečič).
  • Rafael Nemec: retrospektivna razstava: Goriški muzej – grad Kromberk, 12. september – 12. oktober 1975, Nova Gorica 1975.
  • Rafael Nemec: Obalne galerije Piran, Galerija Loža Koper, Piran 1977 (predgovor Marko Vuk).
  • Rafael Nemec: slike, Nova Gorica 1988 (predgovor Janez Mesesnel).
  • Polonca KAVČIČ, Nemec, Rafael, Primorci.si, http://www.primorci.si/osebe/nemec-rafael/526/ (10. 6. 2019).
  • Odkritje spominskega obeležja slikarju Rafaelu Nemcu in odprtje razstave njegovih del, Dnevnik, 12. 7. 2006, https://www.dnevnik.si/111883/kultura/splosno/111883 (10. 6. 2019).
  • Klavdija FIGELJ, Iz sloga v slog, Primorske novice, 13. 10. 2014, http://www.primorske.si/novice/kultura/iz-sloga-v-slog- (10. 6. 2019).
  • Rafael Nemec, Primorski slovenski biografski leksikon: II. knjiga: 10. snopič, Gorica 1974, str. 505–506.
  • Rafael Nemec: razstava ob 100-letnici rojstva akademskega slikarja, restavratorja in pedagoga, Kromberk 2014.
  • Ivanka URŠIČ, Zapuščina slikarja, restavratorja in pedagoga Rafaela Nemca, Arhivi, 38/1,  2015, str. 185–197.

Nika Vaupotič (13. 11. 2019)