Zmago Posega

Zmago Posega se je rodil 29. maja 1959 v Postojni. Zgodnje otroštvo je preživel v Biljah. Med letoma 1966 in 1974 je obiskoval osnovno šolo v Mirnu, kjer ga je likovni pouk učil akademski slikar Silvester Komel. Po končani Srednji šoli za oblikovanje (smer industrijsko oblikovanje) v Ljubljani se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost. Študiral je na Oddelku za kiparstvo pri profesorjih Dušanu Tršarju, Slavku Tihcu in Dragu Tršarju, pri slednjem je leta 1982 tudi diplomiral z nalogo Material in oblika (kamen, les, železo). Na isti akademiji je nato vpisal še kiparski specialistični študij, ki ga je leta 1985 uspešno opravil, a ga ni zaključil z diplomskim delom. Po študiju je leta 1985 pridobil status samostojnega kulturnega delavca, se vrnil v rodni kraj in v ateljeju ustvaril številna kiparska dela v najrazličnejših materialih, predvsem v kamnu. Po poroki z Natašo Benčič (1997), s katero se jima je v zakonu rodila hčerka Nana, je družina od leta 1997 do 2000 živela v Izoli, kjer je imel Posega tudi manjši atelje. Proslavil se je s skulpturami čutnih in izpovednih človeških hrbtov, ki jih je v več različicah vključeval v kompleksnejše oblike. Razstavljal je na samostojnih in skupinskih razstavah tako doma kot v tujini in se udeležil številnih simpozijev, kolonij in delavnic (Verona, Marušići, Pulj, Ljubljana, Beograd, Sarajevo, Reka, Trst, Gorica, Murska Sobota). Na kiparskem simpoziju Forma viva, ki se je leta 1996 odvijal na Bledu, je skupaj s še tremi kiparji (Janez Lenassi, Masayuki Nagase in Roberto Stell) klesal skulpture iz pohorskega granita, da bi jih postavili na počivališča slovenskih avtocest. Za lokacijo si je Posega izbral Ljubljansko barje, saj je menil, da bo njegova horizontalna skulptura še najbolje delovala v ravninski pokrajini. Posegov bogati opus sestoji tako iz male kot tudi javne plastike; je avtor več spomenikov, med katerimi so najštevilčnejša portretna doprsja pa tudi ambientalne plastike. Pri javnih naročilih je bil zaradi želja naročnikov večkrat omejen in zavezan tradiciji.

Posegovo ustvarjanje je zaznamoval robni kulturno-geografski prostor, iz katerega je izhajal – bližina meje je omogočala pretočnost stikov med ljudmi, poseben pečat pa je pustila tudi mediteranska kultura. Snoval je v različnih tradicionalnih materialih – v glini, kovini, bronu, marmorju, lesu in keramiki, pri čemer na nobenega ni bil posebej navezan, delal pa je tudi v črnem kraškem apnencu, kamnu, ki ga umetniki kljub bogati kamnoseški in kiparski tradiciji v tem miljeju ponavadi redko izberejo, Posega pa ga je iskal sam v opuščenih kamnolomih goriškega Krasa. Ob Posegovi številni mali plastiki likovni kritiki izpostavljajo, da je znal združiti tradicionalni kiparski jezik in sodobno razumevanje objekta v kontekstu prostora. V njih je proučeval in modeliral človeško telo. Posegove skulpture porajajo različne občutke – površine je bodisi gladko obdelal, pri čemer naš pogled vodi svetloba, ki mehko prehaja, bodisi jih je pustil hrapave in »nedokončane«. Formo je reduciral na prvinske, geometrične oblike, včasih pa v njih prepoznamo mehke obline ženskega torza. Pri snovanju abstraktnih kipov je pogosto izbiral krožno formo, kar je pomenilo več kot zgolj estetsko dejstvo, ampak je v sebi nosilo tudi simboliko. Velikokrat je oblikoval tako metaforične kot tudi prepoznavne oblike človeških hrbtov, ki jih je sestavil v večpomenske skulpturalne krožne postavitve, ki so izražale milino in dovršenost. Posega je kot estet in častilec forme bil vpet med tradicionalne materiale in iskanje izvirnih slogovnih rešitev. V središče kiparskega ustvarjanja je postavljal analiziranje človeškega telesa in kroga, pri čemer sta ga vodila tako racionalizem kot intuicija. Njegova dela z gledalcem ne komunicirajo samo preko vidnega, ampak ga s svojo formo oziroma zglajenostjo površine vabijo tudi k dotiku. Pri snovanju kiparskih del je od figuralne plastične realizacije prešel do redukcije antropomorfne zasnove do detajlov in do približevanja abstraktnemu tipu kiparstva, kljub temu pa detajli pričajo o izvoru v človeški anatomiji.

Zavedal se je moči kiparskega ustvarjanja in preoblikovanja, ki amorfno gmoto z mehansko ali termično obdelavo spremeni v zamišljene oblike, v katere pa je Posega, četudi so bile abstraktne, zmeraj vnesel neko vsebino, naj je bila ta še tako skrita. Z izkušnjo sodobnega človeka in časa se je poglabljal v likovno problematiko kiparskega jezika. Svoja dela je ustvarjal v ciklih in jih velikokrat ni niti naslavljal niti datiral. Pred začetkom kiparskega snovanja je delal skice in druge slikovne predloge za kipe, večkrat pa se je ustvarjanja lotil tudi neposredno, brez predpriprav. Idej in načrtov mu ni zmanjkalo. Zamislil si je tudi spomenik delovnim brigadam s Primorskega in načrte zanj predstavil leta 2008. V kraškem kamnu je želel zasnovati tri forme v višini okrog pol metra, od katerih bi vsaka ponazarjala svoje življenje na gradbišču. Do uresničitve ni nikoli prišlo, saj je že naslednje leto, še ne petdesetleten, umrl.

​Izobrazba

• osnovna šola, Miren (1966–1974)
• Srednja šola za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, Ljubljana (1974–1978)
• Akademija za likovno umetnost, Oddelek za kiparstvo, Ljubljana (1978–1979, diplomiral 1982)
• Akademija za likovno umetnost, kiparski specialistični študij, Ljubljana (1982–1985: študij opravil, a ga ni zaključil z diplomskim delom)

Zaposlitev

• honorarni učitelj kiparstva, Pionirski dom Ljubljana (1987–1992)
• vodi likovne tečaje za odrasle, Nova Gorica (1987–1992)
• docent za kiparstvo, ALU, Ljubljana (od 1995)
• docent za kiparstvo, Oddelek za restavratorstvo, ALU, Ljubljana (od 1999 redna zaposlitev); poučeval kiparjenje in tehnologijo kiparskih materialov
• predstojnik Oddelka za restavratorstvo, ALU, Ljubljana (2002–2006)

Članstvo v skupinah, umetniških društvih ali zduženjih

• Generacija ’82 (edini kipar med 13 člani)
• predsednik Društva likovnih umetniko Severne Primorske, 1993
• član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov
• član galerijskega sveta Mestne galerije Nova Gorica, 2000

Dela

• kamnita plastika, Mornarski park, Pulj, 1983; zmaga na natečaju Puljski likovni usponi leta 1979
• skulptura s Forme vive Portorož, 1987 (postavljena v parku Marine Portorož)
• celopostavni spomenik Vinka Vodopivca, Kromberk pri Novi Gorici, 1992
• skulptura, pred Hitovim hotelom Perla, Nova Gorica, 1993 (umaknjena ob prenovi hotela)
• spomenik za osamosvojitveno vojno – Pomnik bitke za Rožno Dolino, nekdanji mejni prehod, Rožna Dolina, Nova Gorica, 1994
• skulptura s Forme vive za slovenske ceste, Bled, 1996 (postavljena na avtocestnem postajališču Barje pri Ljubljani)
• doprsni kip Danila Zelena, Senožeče, 1997
• skulptura Figura v krogu, ob križišču med Delpinovo in Erjavčevo ulico, pred Hitovo stavbo, 1998
• doprsni kip Ivana Rudolfa, Podnanos, 1998
• doprsni kip Riharda Dolenca, Podnanos, 1998
• doprsni kip Jožeta Dekleve, Kozina, 1999
• doprsni kip Zorka Jelinčiča, Nova Gorica, 2000
• doprsni kip Mihaela Štruklja, Log pod Mangartom, 2000
• Spomenik materi Gorjanki, Predmeja, 2001
• leseni kip, ob vhodu na pokopališče, Štandrež pri Gorici, 2001
• doprsni kip Virgila Ščeka, Lokev pri Divači, 2001
• doprsni kip Kazimirja Renčlja, Koper, 2002
• doprsni kip Antona Rutarja, Nova Gorica, 2003
• doprsni kip Ferda Kravanje – Petra Skalarja, Čezsoča, 2004
• doprsni kip Stanka Premrla, Podnanos, 2005
• doprsni kip Alberta Kluna, Koper, 2005
• portret Kazimirja Humarja, Spominski park Centra L. Bratuz, Gorica, Italija, 2006
• doprsni kip Simona Gregorčiča, ob 100. obletnici smrti pesnika, spominski park, Gradišče nad Prvačino, 2006
• doprsni kip Jožefa Tominca, ob 140. obletnici smrti slikarja, spominski park, Gradišče nad Prvačino, 2006
• doprsni kip Edvarda Rusjana, ob 120. obletnici rojstva pionirja slovenskega letalstva, Cerklje ob Krki, 2006
• doprsni kip Edvarda Rusjana, grobnica Edvarda Rusjana, pokopališče ob Aleji velikanov, Beograd, Srbija, 2007
• doprsni kip Edvarda Rusjana, Knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica, 200?
• Spomenik graditeljem Nove Gorice, Bevkov trg, Nova Gorica, 2008, zadnje delo

Razstave

Samostojne razstave:

• KS Nova Gorica, 1980
• Mestna galerija, Ljubljana, 1983
• Galerija Meblo, Nova Gorica, 1984
• Galerija Studentski grad, Beograd, Srbija, 1985
• Srednja naravoslovna šola, Ljubljana, 1985
• Petkova galerija, Ribnica, 1985
• Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin, 1986
• Galerija ZDSLU, Ljubljana, 1987
• Galerija Rika Debenjaka, Kanal, 1987
• Likovni salon, Celje, 1987
• Palazzo Comunale, San Vendemiano, Italija, 1990
• Mala galerija, Ljubljana, 1990
• Galerija TK, Trst, Italija, 1992
• Galerija Meduza 2, Piran, razstava male plastike, 1993
• Petkova galerija, Ribnica, 1993
• Pilonova galerija, Ajdovščina, 1994
• Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
• Galerija Artes, Nova Gorica, 1995
• Katoliška knjigarna, Gorica, 1996
• Galerija Meduza 2, Piran, 2002
• pregledna razstava del Zmaga Posege, v dveh delih: Mestna galerija Nova Gorica: V meni je nekaj zemeljskega in Mestna galerija Piran: Z risbo razmišljam o kiparstvu, 2013
• razstava »Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje«, atrij Križank, Ljubljana, 2019
• Knjižnica Bena Zupančiča, Postojna
• Kosova graščina, Jesenice
• Galerija Osnovna šola Solkan
• Galerija Ars, Ljubljana

Skupinske razstave:

• VI. jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1983
• VII. jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1985
• IV. razstava jugoslovanske plastike, Pančevo, Srbija, 1987
• VIII. jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1987
• Mestna galerija, Ljubljana (s slikarjema Bojanom Benso in Marjanom Gumilarjem), 1987
• Palazzo Torriani, Gradisca d’Isonzo, Italija, 1989
• IX. jugoslovanski bienale male plastike, Murska Sobota, 1989
• Translimina, Künstlerhaus, Celovec, Avstrija, 1989
• Izkušnja predmeta, Mestna galerija, Piran, 1989
• Moderna galerija, Ljubljana, 1990
• Sodobna slovenska umetnost. Dela na papirju in mala plastika, Mestna galerija, Ljubljana, 1990
• 14 + 1, Pluralizem osemdesetih in neomodernizem devetdesetih let v Sloveniji, Jiangsu Art Gallery, Nanjing (Kitajska), 1994
• Razstava Generacije 82 na razstaviščih: Umetnostna galerija, Maribor; Pilonova galerija, Ajdovščina; Umetnostna galerija, Celje; Mestni muzej, Idrija; Mestna galerija, Ljubljana; Dolenjski muzej, Novo mesto; Mestna galerija, Piran; Galerija Šikoronja, Rosseg (Rožek); Kulturni dom Srečko Kosovel, Sežana; Galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, 1994
• Galerija moderne umetnosti Luigi Spazzapan; skupaj z goriškima umetnikoma Nicom di Stasio in Claudiom Mrakicem, Gradišče ob Soči, 2000
• Equrna, Ljubljana, skupaj s slikarjem Daretom Birso, 2007
• razstava 5 pogledov, Lokarjeva galerija; skupaj z Rafaelom Nemcem, Ivom Lenščakom, Milošem Volaričem in Negovanom Nemcem, Ajdovščina, 2013

 

Kiparski simpoziji in kolonije

• Marušići (kamen), 1982
• Verona (kamen), 1986
• Ribnica (les, slama)
• Kikinda (terakota), 1988
• Graz (jeklena pločevina)
• Portorož (kamen), 1987
• Bled, Forma viva »Za slovenske ceste« (pohorski tonalit), 1996
• kiparska kolonija Skultura, Jeremitišče, 2001
• mednarodna kiparska kolonija, Štandrež pri Gorici, 2001

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja

• Plečnikova nagrada za oblikovanje, Srednja šola za oblikovanje, Ljubljana, 1979
• prva nagrada za skulpturo na srečanju likovnih akademij, Puljski likovni usponi, Pulj, 1979
• študentska Prešernova nagrada za umetniške dosežke na področju kiparstva Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 1982
• odkupna nagrada Skupščine občine Murska Sobota na VIII. jugoslovanskem bienalu male plastike, Murska Sobota, 1987
• tretja nagrada, Mednarodni slikarski ex-tempore, Piran, 1988
• odkupna nagrada SGP Pomurje na IX. jugoslovanskem bienalu male plastike, Murska Sobota, 1989
• slovenski bienale mesta Kranj, velika nagrada (Grand Prix) bienala, 2002
• nagrada Franceta Bevka Mestne občine Nova Gorica, 2009, posthumno

Viri in Literatura

• Bensa, Gumilar, Posega, Mestna galerija Ljubljana, Ljubljana 1987.
• Majda BOŽEGLAV JAPELJ, Priprta vrata depoja. Likovne zbirke Obalnih galerij. Občasnik Gledališča Koper in Obalnih galerij Piran, 11/5, 2013, str. 4.
• Č., Zmago Posega (1959–2009), Gora. Časopis o Gori, Gorjankah in Gorjanih, 13/41, 2009, str. 14–15.
• Klavdija FIGELJ, Čutna duhovnost, Primorske novice, 49/80, 1995, str. 10.
• Klavdija FIGELJ, V njem je nekaj zemeljskega, Primorske novice, 67/225, 2013, str. 1.
• Klavdija FIGELJ, V večnem krogu kiparstva, Primorske novice, 67/226, 2013, str. 12–13.
• Klavdija FIGELJ, Pet pogledov na stoletje, Primorske novice, 67/288, 2013, str. 10.
• Forma viva 1982–2014. Kostanjevica na Krki, Portorož, Ravne na Koroškem, Maribor, Kostanjevica na Krki, Piran 2015.
• Generacija 82, Umetnostna galerija Maribor idr., Ljubljana 1994.
• Cveta GUZEJ SABADIN, Ceste umetnosti v peklenskem granitu, Primorske novice, 50/81, 1996, str. 7.
• JUP, Figure sedanjosti v Gradišču, Novi glas, 5/44 (238), 2000, str. 7.
• JUP, Praznina v umetniških vrstah. Umrl je kipar Zmago Posega, Novi glas, 14/4 (632), 2009, str. 8.
• Brane KOVIČ, Zmago Posega in aporije modernega kiparstva, Zmago Posega 1959–2009. Velika pregledna razstava, Mestna galerija Nova Gorica, Mestna galerija Piran, Kulturni dom Nova Gorica 2013, str. 12–20.
• Mestna galerija Nova Gorica. Razstava del umetnika Zmaga Posege, Novi glas, 18/36 (855), 2013, str. 8.
• Mestna galerija Nova Gorica. 20 let (ur. Pavla Jarc, Mateja Poljšak Furlan), Nova Gorica 2018.
• Nelida NEMEC, V spomin. Zmago Posega (1959–2009), Primorske novice, 63/25, 2009, str. 7.
• Nova Gorica, Mestna galerija. Skulpture v glini, bronu, kovini ter spomeniška in javna plastika Zmaga Posege, Likovni svet, 179, 2013, str. 31–33.
• Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M–Ž, Ljubljana 2008, str. 882.
• Alenka OŽBOT, Opus, zapisan večnosti, Primorske novice, 64/19, 2010, str. 14.
• Tihomir PINTER, Umetniki v ateljeju, Ljubljana 2008, str. 144, 145–147.
• Damjana PLEŠNAR, Spomini na Zmaga Posega in kako je nastajala »Gorjanka«, Časopis o Gori, Gorjankah in Gorjanih, 16/52, 2012, str. 40–41.
• Preminil Zmago Posega, Primorske novice, 63/20, 2009, str. 14.
• Iztok PREMROV, Zmago Posega 1959–2009, Občasnik Gledališča Koper in Obalnih galerij Piran, 7/1, 2009, str. 11.
• Saša QUINZI, Kiparska govorica Zmaga Posega, Novi glas, 1/21, 1996, str. 11.
• Razstava male plastike Zmaga Posega, Likovne besede, 25, 1993, str. 64.
• Marjana REMIAŠ, Klepet z Zmagom Posego. Kiparski vodnjak svobode, Štirinajstdnevnik, 2/12, 1994, str. 14.
• Majda SUŠA, Čakanje pravega trenutka. Kipar Zmago Posega o kiparstvu, ustvarjanju, odnosu do sveta in človeka, Primorske novice, 49/30, 1995, str. 32.
• Vesna VELKOVRH BUKILICA, Zmago Posega, Slovenec, 76/109, 1992, str. 21.
• Zmaga Posege ni več med nami, Primorski dnevnik, 65/22, 2009, str. 25.
• Zmago Posega. Razstava skulptur, Galerija Meblo, Nova Gorica 1984.
• Zmago Posega 1959–2009. Velika pregledna razstava, Mestna galerija Nova Gorica, Mestna galerija Piran, Kulturni dom Nova Gorica 2013.

 

• Umrl primorski kipar Zmago Posega. Konec boja s hudo boleznijo, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-primorski-kipar-zmago-posega/157979 (januar 2009).
• Umrl je kipar Posega, Dnevnik, https://www.dnevnik.si/1042240489 (januar 2009).
• G., Zmago Posega: preseganje izpovedi, ki bi bila atraktivna zgolj zaradi forme. Odprtje kiparske razstave v atriju Križank, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/zmago-posega-preseganje-izpovedi-ki-bi-bila-atraktivna-zgolj-zaradi-forme/497403 (avgust 2019).

Manuela Dajnko (17. 12. 2019)

Galerija