Cerkev sv. Petra je bila zgrajena v letih 1475–1485. Zaznamuje jo poznogotski slog, kar je najbolj vidno v prezbiteriju in njegovem okrasju. Robert Peskar je cerkev sv. Petra uvrstil med primere, na katere je vplivala gorenjska gotska arhitektura, natančneje v kranjsko-škofjeloško skupino. Arhitekturni elementi kažejo sorodnost s cerkvijo sv. Tomaža v Koprivišču in s cerkvijo sv. Mihaela v Šmihelu nad Ozeljanom. Grgarska cerkev je bila takrat podružnica župnije v Solkanu in se v virih prvič omenja leta 1523. Iz vizitacij goriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa iz leta 1751 je razvidno, da je imela cerkev le en oltar, posvečen sv. Petru. V drugi polovici 18. stoletja so v gotski prezbiterij umestili novega, na katerega so postavili starejši gotski leseni kip sv. Petra.
Med prvo svetovno vojno je bila cerkev poškodovana in so jo leta 1925 obnovili na državne stroške. Stanje cerkve po vojni je obeležil Andrea Moschetti, ki je poudaril gotske značilnosti cerkve in novejši oltar, na katerem je gotski polihromirani leseni kip sv. Petra. Grgarski duhovnik Alojzij Filipič je gotski kip prestavil v župnišče, med drugo svetovno vojno pa je bil uničen. Ob obnovi so cerkvi dodali vhodno lopo in odprto ostrešje cerkvene ladje. Spremembam navkljub je v veliki meri obdržala prvotno podobo, med drugim gotski prezbiterij, ki ima značilnosti domače kamnoseške obrti.
Pravilno orientirana cerkev stoji sredi ograjenega pokopališča, ki leži severno od naselja Grgar in so ga uredili leta 1784, do takrat pa so umrle pokopavali na pokopališču ob cerkvi sv. Martina v Grgarju. K pokopališču je bilo v prvi svetovni vojni pripojeno avstrijsko vojaško pokopališče, kar zaznamuje Spomenik vojakom 1. svetovne vojne. V zunanjščino cerkvene ladje so v višini talnega zidca vzidani preprosto oblikovani nagrobniki. Na vhodno lopo sta prislonjena nagrobnika iz konca 19. stoletja, posvečena domačinu Antonu Dolijaku in duhovniku Matiji Jurnu.
Cerkev sv. Petra sestoji iz starejšega gotskega jedra, ki je vidno v cerkveni ladji in prezbiteriju, in novejše vhodne lope. Preprosta pravokotna ladja se nadaljuje v nekoliko ožji in kratek enopolni prezbiterij s triosminskim zaključkom. Cerkvena ladja in prezbiterij sta enako visoka ter členjena s preprostim kamnitim venčnim in talnim zidcem s posnetimi robovi, ta je prekinjen le na zahodni steni ob šilastem gotskem portalu s preprosto profiliranim ostenjem. Nad njim je napisna plošča z napisom: RICOSTRUITA A CURA DELLO STATO 1925. Vhodna lopa pravokotnega tlorisa, ki je ožja in nekoliko nižja od ladje, ima odprto ostrešje. Poudarja fasado cerkve, saj se na treh straneh odpira s potlačenimi arkadnimi loki, ki stojijo na rustikalnih slopih. Cerkvena ladja in prezbiterij imata kamnite šivane robove. Južno ladijsko steno členi predelano pravokotno okno v kamnitem okvirju. Vzhodno in južno steno prezbiterija členi po eno šilasto zaključeno okno s kamnitim poševnim ostenjem. Pročelje zaključuje zvončnica z dvema polkrožnima linama za zvonove in s križem na strehi.
V notranjščini je cerkev skromno členjena, prostor pa pokriva odprto ostrešje. Ladjo od prezbiterija ločuje šilast slavolok s posnetimi robovi. Ožji prezbiterij je za stopnico višji od ladje in je oblikovan z dvojnoparalelno obočno shemo. Klinasto profilirana rebra močno izstopajo iz oboka in slonijo na štirih polkrožnih služnikih z enostavnimi okroglimi bazami v triosminskem zaključku in na dveh preprostih figuralnih konzolah ob slavoloku. Rebra se združujejo v sklepnikih: na temenu sta upodobljena preprosta podoba sv. Petra in rozeta, sledijo različno oblikovane rozete in grbovni ščitek.
Cerkev je opremljena z enim samim marmornim oltarjem iz druge polovice 18. stoletja. Oltarni nastavek členi polkrožno oblikovana niša z ornamentalno poslikavo, ki je nastala sočasno z oltarjem. Nišo obdajata toskanska stebra, ki nosita pretrgan zatrep s krono, na kateri sta glavici angelcev. Prekinjeni segmentni zatrep dopolnjujeta angelca. V oltarni niši stoji leseni kip nadangela Rafaela iz 20. stoletja, na predeli oltarja pa stojita kamnita kipa, ki sta del originalne baročne oltarne opreme. Na levi je kip sv. Jakoba, na desni pa sv. Florijana. V južnem delu zahodne stene je ob vhodu vzidan preprost kamnit kropilnik, najverjetneje iz časa prvotne gotske opreme cerkve.
Osemindvajsetega avgusta 1985 so sprejeli Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85-275, s katerim je cerkev postala spomenik lokalnega pomena.
Viri
- Gradivo ZVKDS, območna enota Nova Gorica
- Register nepremične kulturne dediščine: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3667 (8. april 2019)
Literatura
- Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija, Nova Gorica 2001.
- Milko KOS, Urbarji slovenskega Primorja, drugi del (= Viri za zgodovino Slovencev knj. III, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zvezek tretji), Ljubljana 1954, str. 184, 187.
- Jožko KRAGELJ, Župnija sv. Martina Grgar, Sakralni spomeniki Primorske, 50, Grgar 2007.
- Robert PESKAR, Gotska arhitektura na Goriškem, stavbarske delavnice (1460-1530), Nova Gorica 1999.
Doroteja Kotnik (3. 6. 2019)
Podružnična cerkev sv. Petra v Grgarju
Veliki oltar v p. c. sv. Petra v Grgarju
Rebrasti obok prezbiterija v p. c. sv. Petra v Grgarju
