Župnijska cerkev Device Marije, tolažnice žalostnih, Kromberk

Temeljni kamen za gradnjo predhodnice današnje cerkve je bil položen 5. maja 1869 na zemljišču, ki ga je daroval grof Coronini. Cerkev je bila dokončana leta 1872, že leto prej pa se je v njej opravljalo bogoslužje. Med prvo svetovno vojno je bilo na območju Kromberka bojišče, tako da je bila cerkev že leta 1916 močno poškodovana. Z ohranjenih fotografij, na katerih so vidne ruševine, je mogoče razbrati zasnovo prvotne cerkve. Za razliko od današnje je imela zvonik prizidan k prezbiteriju, ki je bil enako širok kakor ladja in se je najverjetneje ravno zaključeval, stene pa so predirala visoka polkrožno zaključena okna. Po vojni so si domačini najprej postavili začasno cerkev v obliki barake, ki so jo prizidali k stavbi župnišča. Vinko Vodopivec (1878–1952), tedanji kromberški vikar, je 29. junija 1920 na okrajno sodnijo v Gorici naslovil prošnjo, naj komisija ugotovi med vojno povzročeno škodo. Še istega leta so z vojno odškodnino v višini 300.000 lir začeli zidati današnjo cerkev, ki je bila dokončana leta 1926, posvečena pa 8. septembra naslednjega leta. Sodeč po načrtih, ki jih hrani župnijski arhiv Kromberk, je pri realizaciji cerkve prišlo do nekaterih sprememb. Prvotno je bila zamišljena z zvonikom, prizidanim k tristrano sklenjenemu prezbiteriju, brez zakristije, na fasadi nad portalom bi imela triforo, stene ladje v notranjščini pa bi bile členjene s pilastri, povezanimi s polkrožnimi loki, in predrte s polkrožnimi okni. Današnja cerkev po zasnovi močno spominja na cerkev sv. Petra v Šempetru pri Gorici, ki je bila leta 1929 sezidana po načrtih arhitekta Maksa Fabianija (1865–1962), zato obstaja možnost, da je isti arhitekt pripravil načrte tudi za cerkev Device Marije v Kromberku.

Pravilno orientirano cerkev v tlorisu sestavljajo pravokotna ladja, nekoliko ožji, polkrožno sklenjen prezbiterij in ob njunem stiku na južni strani prizidana pritlična zakristija. Vzhodno od prezbiterija je prostostoječi zvonik kvadratnega tlorisa. Zunanjščino, delno grajeno iz rdeče opeke, delno pa prekrito z belim in rumenkastim ometom, členijo neoromanski arhitekturni elementi. Fasado poudarja stopnjevani portal, ki ga je v luneti nekdaj krasila slika umetnice Emme Galli (1893–1982), sedaj pa je vanjo vstavljen mozaik s podobo Marije, delo primorskega slikarja in restavratorja Rafaela Nemca (1914–1993). V osi nad portalom je rozeta, nad katero se dviguje z ločnim frizom obrobljeno trikotno čelo. Stene ladje so členjene s po štirimi lizenami, ki prekinjajo ločni friz in steno delijo na tri enako velika polja, predrta s preobokanimi trifornimi okni. V zakristijo vodi preprost vhod, osvetljujejo pa jo eno manjše pravokotno in dve večji polkrožni okni, zgoraj poudarjeni z lokom iz opeke. Steno prezbiterija predirata nekoliko ožji polkrožni okni. Prostostoječi zvonik je členjen s pravokotnim vhodom, polkrožnimi linami, v vrhnjem nadstropju pa ga na vseh štirih straneh odpirajo biforne zvonove line.

V notranjščini so stene ladje členjene enako kakor na zunanjščini, le da so lizene na vogalih polovične, poleg tega pa so tudi rahlo profilirane in obdelane z rustiko. Strop ladje je kasetiran, grajen iz lesenih prečnikov, med katere so vstavljene kvadratne eternitne plošče, poslikane z vegetabilnimi ornamenti, medtem ko je prezbiterij banjasto obokan in predeljen z gladko oprogo.

V cerkvi so trije podobno zasnovani neoromanski oltarji, vsi iz časa po prvi svetovni vojni, ko je bila cerkev na novo zgrajena in opremljena. Veliki oltar tabernakeljskega tipa, ki je po dimenzijah nekoliko premajhen za prezbiterij, je posvečen Materi Božji. Sodeč po ohranjenih fotografijah, je bil v stari cerkvi pred vojno postavljen precej večji veliki oltar s sliko Marije, tolažnice žalostnih, delom dunajskega slikarja Josefa Kastnerja mlajšega (1844–1923), ki je bila pred vojnim razdejanjem zaščitena in prepeljana v Cerknico na Notranjskem. Danes je slika v tronu desnega stranskega oltarja; pred vojno je bil ta oltar posvečen nadangelu Gabrijelu, najverjetneje kot spomin na podružnično cerkev sv. Gabrijela, ki je nekoč stala na isto imenovanem hribu nad Kromberkom. V levem stranskem oltarju, posvečenemu Srcu Jezusovemu, visi slika v Gorici delujoče umetnice Emme Galli iz leta 1937. Slikarkina plodovita produkcija sakralne umetnosti je bila povezana predvsem s povojno obnovo cerkva.

Viri:

Archivio di Stato di Gorizia, Giudizio Distrettuale di Gorizia (1898–1922), busta. 846, fasc. 1559/20.
Gradivo ZVKD NG.
Župnijski arhiv Kromberk.

Literatura:

Marijan BRECELJ, Sakralni objekti v župniji Kromberk, Goriški letnik (Vodopivčev zbornik), 19, 1992, str. 141–154.
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška nadškofija, Nova Gorica 2001.

Vanja Dimc (8. 5. 2019), dopolnila Helena Seražin (13. 12. 2019)

Lokacija

Galerija